Pred dvema letoma je takrat 30-letna Darja Molan zbolela za rakom dojk. Ker je imela veliko opravka z eno leto staro hčerkico Elo, se je po nasvetu svoje prijateljice Nine Frelih odločila, da bo svoje občutke in zdravstvene težave predstavila kar na spletnem dnevniku. Tako bi bili vsi njeni prijatelji najhitreje seznanjeni s potekom bolezni in zdravljenja, njej pa naj bi ostalo več časa za hčerko, saj ji je ob novici, da je zbolela, telefon vseskozi zvonil. O tej nameri Darja pove: »Na začetku sem se res lotila pisanja bloga s tem namenom, pozneje pa je to preraslo v nekakšno obsedenost, ki mi sicer ni vzela veliko časa, morda pol ure dnevno in mi je bilo to pisanje tudi ena velika samopomoč. Veliko energije sem dobivala od bralcev, tudi nasvetov in spodbud. Tako sem jaz dala nekaj njim, oni pa zagotovo zelo veliko tudi meni.«

Knjigo je naslovila »Vem, da zmoreš, Darja« in jo je izdala v samozaložbi. Pred dnevi jo je predstavila v prepolnem večnamenskem domu v Dolenji vasi pri Krškem, kjer je preživela svojo mladost. V knjigo je poleg zapisov na blogu in številnih komentarjev dodala še pogled strokovnjakinj na to bolezen. Kot je zapisala na svoji spletni strani, je izbrane strokovnjakinje zaprosila, da napišejo članke s svojega strokovnega področja v povezavi z diagnostiko in zdravljenjem karcinoma dojke. Prav vse so se z veseljem odzvale. V knjigi tako najdemo prispevek o vlogi ginekologa pri zgodnjem odkrivanju raka Alenke Krenčič Zagode, o delovanju novomeške ambulante za bolezni dojk Terezije Krese, prispevek klinične dietetičarke Eve Peklaj o prehrani in gibanju onkoloških bolnikov, prispevek generalne sekretarke Europe Donne, Slovenskega združenja za boj proti raku dojk, Tanje Španić o delovanju združenja ter prispevek Marije Vegelj Pirc o delovanju Društva onkoloških bolnikov. Zadnja je kot dolgoletna psihoonkologinja na Onkološkem inštitutu Ljubljana s svojim strokovnim in praktičnim znanjem odgovorila na vprašanja s področja psihoonkologije. Darja verjame, da bo vse to pomagalo bolnikom in svojcem razumeti, dojeti in živeti z diagnozo rak ter z vsem, kar jo neizogibno spremlja. O odločitvi, da knjigi poleg zapisov z bloga doda še strokovni del, pa Darja pravi: »V Bistvu sem želela dodati še nekaj več informacij, ki bi bolnicam prišle prav, zato je tud prišel ta drugi, strokovni del, ki so mi ga pomagale spisati res zelo dobre strokovnjakinje s tega področja, za kar sem jim resnično hvaležna.«

Darjin blog, kjer je odkrito zapisala vse, kar je doživljala v času, ko se je bojevala z rakom, je privabil veliko bralcev, ki so jo ji vseskozi stali ob strani. Darjina prijateljica in sošolka na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Nina je to takole pojasnila: »Mislim, da je bil odziv na njen blog tako velik predvsem zaradi tega, ker je Darja govorila neposredno iz sebe, tako kot čuti, tako kot misli in neposredno tako, kot je zadevo doživljala sproti, v realnem času.« Darja ima zdaj tudi svojo spletno stran, del izkupička od prodane knjige pa bo namenila društvu Europa Donna, seveda z željo, da bi pomagala še komu, ki bo zbolel za to zahrbtno boleznijo. In med temi je zdaj tudi Darjina mama Slavica. Zato Darja njej in še vsem drugim sporoča: »Ne bojte se raka, samopregledujte se, ozaveščajte se. V znanju je moč.«

Goran Rovan, TV Slovenija