Premier Marjan Šarec je dejal, da je težava predvsem v tem, ker se v UKC Maribor v zadnjih letih ni investiralo. Na ministrstvo za zdravje niti niso bili veloženi investicijski zahtevki, zdaj pa je ustanova v zaostanku z investicijami.

"Sam sem se danes želel prepričati o stanju iz prve roke, naslednje korake pa bo delalo pristojno ministrstvo," je napovedal Šarec, ki se mu dejstvo, da je UKC Ljubljana za sanacijski program prejel več kot 80 milijonov evrov, mariborski UKC pa vsega štiri milijone, zdi prevelik razkorak, zato bo treba ugotoviti, kje so razlogi za to.

Ob tem se sicer zaveda, da ljubljanski klinični center izvede precej več operacij, saj tudi pokriva večje število ljudi, vendar se strinja, da mora biti tudi mariborski center obravnavan tako, da bo lahko deloval, saj ga ta del države zagotovo potrebuje.

Na vprašanje, ali je vodstvu UKC Maribor morda za izvedbo nujnih investicij obljubil tudi denar iz integralnega proračuna, je dejal, da pretiranih obljub ni dajal. Najprej je namreč treba pregledati stanje in nato čim bolje zadostiti potrebam.

"Nisem dal obljub, da se bo to zgodilo že kar naslednji teden, saj so prav prevelike obljube v preteklosti pripeljale do stanja, kakršno imamo danes," je dodal Šarec, hkrati pa prebivalcem severovzhoda Slovenije zagotovil, da bo vlada storila vse, kar je v njeni moči, da se bo v UKC Maribor začelo investirati.

UKC že predal investicijske zahtevke
Direktor UKC Maribor Vojko Flis je izrazil zadovoljstvo, da so vzpostavili dialog z vlado in da so predsedniku vlade lahko predstavili svojo vizijo razvoja, hkrati pa so mu izrazili željo po enakem pristopu do obeh kliničnih centrov, saj so tudi bolniki skoraj polovice vzhodnega dela Slovenije upravičeni do enake dostopnosti do vrhunskih zdravstvenih storitev.

Ob tem je dejal, da so investicijske zahtevke ministrstvu za zdravje oddali že januarja, pri čemer je dejal, da je težko govoriti o njihovi vrednosti, saj njihove potrebe navzgor nimajo meja. Samo prenova kuhinje bo stala okoli 30 milijonov evrov, nova stavba internega oddelka okoli 60 milijonov, tukaj je še načrt prenove pljučnega oddelka.

Flis sicer ve, da nobena vlada nima čarobne palice, s katero lahko vse potrebe bolnišnice reši naenkrat, je pa po njegovem mnenju pomembno govoriti o tem, kako se bo ustanova v prihodnje razvijala.

Alarmantno stanje zaradi odhodov
Glede odliva kadrov so po besedah strokovnega direktorja Matjaža Vogrina premierja posebej opozorili na dejstvo, da so zdravniki od njih odhajali ne le v tujino, pač pa tudi v druge slovenske bolnišnice, kar kaže na to, da je stanje pri njih še posebej alarmantno. V zadnjih treh letih jih je namreč zapustilo 50 od skupaj 400 specialistov, kar je visok odstotek, zato dodatnega odliva ne bi prenesli.

Ob tem je Vogrin povedal, da nekatere investicije že potekajo, saj so jim odobrili nakup CT aparatur in magnetne resonance, v postopku pa je tudi fazna selitev pljučnega oddelka. Nekatere od teh naložb bodo izvedli že v naslednjem letu, nekatere pa v dveh letih.