Novi minister za zdravje se je srečal z vodstvi bolnišnic, nato pa še s predstavniki primarne zdravstvene ravni, predvsem direktorji zdravstvenih domov.

Med srečanjem z vodstvi bolnišnic je kot primer dobre prakse je izpostavil, da so se v UKC Ljubljana že lotili racionalizacije dežurne službe. Povedal je, da so že zmanjšali število dežurnih ur na posamezno mesto, začeli so meriti opravljeno delo v dežurni službi, na podlagi tega pa bi radi pripravili tudi mrežo dežurnih mest za celotno državo.

Še en ukrep: Varčevanje na tercirani ravni
Med ukrepi je minister izpostavil tudi varčevanje na terciarni ravni, kar bo veljalo za univerzitetne ustanove, ter prenos obravnave nekaterih bolnikov z bolnišnične dejavnosti v specialistično ambulantno dejavnost.

Pri slednjem bo moral bo njegovih besedah veliko vlogo odigrati zavod za zdravstveno zavarovanje, ki bo moral pristopiti k pogajanjem z vsakim izvajalcem. Ta bo moral predstaviti izpeljan program v preteklem letu in seznam čakajočih v bolnišnici ter na specialistični ravni in v sodelovanju z ZZZS-jem pripraviti program, ki ne bo vplival na dostopnost zdravstvenih storitev.

Med sankcijami tudi zamik plačila storitev
O čakalnih dobah je Marušič napovedal še, da bo ukrepal zoper tiste izvajalce, ki ne spoštujejo pravil. Ponekod namreč ne ažurirajo seznamov čakajočih. Ena od mogočih sankcij za to je po besedah ministra zamik plačila za opravljene storitve. ZZZS te možnosti doslej ni izkoriščal, Marušič pa napoveduje, da bo zahteval, da to postane praksa.

Marušič meni, da bo v prihodnje zelo težko še dodatno krčiti programe, sploh na sekundarni in terciarni ravni; z vodstvi bolnišnic se je danes pogovarjal o triodstotnem zmanjšanju za letošnje leto. Na skupščini ZZZS-ja bo zato odprl razpravo o tem, kako pridobiti dodatna sredstva, je napovedal. Kot eno od možnosti vidi širitev prispevnih osnov ter prevetritev košarice pravic iz zdravstvenega zavarovanja.

Možnost za večjo učinkovitost na ravni bolnišnic pa novi minister vidi predvsem v mreženju bolnišnic oziroma strokovnem povezovanju ter v racionalizaciji dela tako na specialistični ambulantni dejavnosti kot v akutni obravnavi.

Podprta ideja o dejavnejšem vključevanju specializantov
S predstavniki zdravstvenih domov je minister govoril o problematiki pomanjkanja zdravnikov. Ministrovo idejo o dejavnejšem vključevanju specializantov so podprli, treba bo pa odločiti model. "Zdaj namreč specializanti nimajo svojih bolnikov. Po modelu, ki smo ga že pred leti uporabili za področje ortodontije, bomo poskušali tudi tu vpeljati določeno število specializantov v sistem," je razložil minister. Dodal je še, da bo primarna raven v prihodnjih treh letih dobila le 50 novih zdravnikov, kar je premalo.

Da bi to rešili, so razpravljali še o privabljanju zdravnikov, ki se upokojujejo, in "uvozu" tujih zdravnikov. Tukaj je minister izpostavil vprašanje kompetenc, znanja in poznavanja jezika. Kot mogočo rešitev je omenil prakso iz nekaterih držav EU-ja, ki so dopustile prihod zdravnikov iz držav, ki niso članice, a pod pogojem omejevanja kompetenc in nadzorom.

Pomanjkanje denarja v zdravstvu, ki bo na sekundarni in terciarni ravni zahtevalo veliko varčevanja, primarne ravni ne bi smela prizadeti. Primarna raven bi se morala oplajati, da bi bila pripravljena za priliv bolnikov, pravi Marušič. Če se bo na sekundarni ravni res zmanjševalo število bolnikov na akutni obravnavi in povečevalo število bolnikov v specialistični obravnavi, bodo na primarni ravni morali prevzeti večji del kroničnih bolnikov ter kontrolnih pregledov.