"V zadnjem mesecu smo se srečali s pojavom garij med zaprtimi osebami. Od samega začetka se je to reševalo po navodilih zdravnika, ki jih je usmerjal tudi NIJZ," je na novinarski konferenci povedal direktor Zavoda za prestajanje kazni Maribor Robert Šilc.

Pojasnil je, da so okuženi prejeli zdravila in mazila ter bili skupaj z njihovimi sostanovalci napoteni v izolacijo - skupno je bilo v izolaciji doslej 33 oseb -, njihove sobe in oblačila so očistili. Trenutno sta v izolaciji en okuženi in njegov sostanovalec. "Po dosedanjih izkušnjah ocenjujemo, da bosta v enem ali dveh dneh tudi ti dve osebi zaključili s tem," je dodal.

Šilc ocenjuje, da je bolezen najverjetneje prinesel v zaporniške prostore eden od novih pripornikov. S primeri te bolezni so se srečevali že v preteklosti, zato to za upravo ni novost, priznal pa je, da so tako kot ostali zapori v Sloveniji tudi ti v Mariboru prezasedeni. Te dni imajo zaprtih okoli 240 oseb, medtem ko imajo uradno prostorske zmogljivosti za 140 ljudi.

"To predstavlja okoli 170-odstotno prezasedenost oziroma 70 odstotkov več od tega, kolikor naj bi sprejeli. S povečanim porastom zaprtih oseb se soočamo predvsem od konca lanskega leta, zelo se je povečal priliv zaprtih oseb zaradi kaznivega dejanja tihotapljenja tujcev čez mejo. Sprejemamo jih tudi iz drugih sodnih okrožij," je pojasnil direktor mariborskega zapora.

"Zaradi tega je težje delovanje, vendar so razmere obvladljive. Tudi v teh pogojih smo ob pojavu garij izvedli potrebne ukrepe," je dodal in ob tem odločno zanikal, da bi bile vzrok za pojav bolezni domnevno slabe higienske razmere v zaporih.

Zanikal je tudi anonimne očitke o domnevno neustreznem postopanju zdravnika in domnevno pomanjkljivih navodilih uslužbencem. "Zdravnik je od prvega dne stalno dajal podrobna navodila, s katerimi so bili neposredno seznanjeni operativni vodje, vodje izmene. Povezan je bil tudi z NIJZ-jem in deloval usklajeno z njihovimi pristojnostmi," je zatrdil Šilc.

NIJZ: Garje niso nevarne

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so potrdili, da sodelujejo pri obvladovanju okužb v zaporu in da se priporniki ustrezno zdravijo. "Garje niso nevarne. Gre za kožno nalezljivo bolezen, ki jo povzroča majhna pršica, ki se imenuje srbec. Znaki bolezni, ki se pojavijo, so posledica reakcije našega imunskega sistema na pršico in njene izločke. Širijo se s tesnimi, dalj časa trajajočimi kontakti, uspešno se prenašajo v kolektivih, kjer je večja gostota ljudi," je pojasnila Martina Juder Kogler iz tega inštituta.

Nihče od zaposlenih v mariborskem zaporu ni bil okužen. Šilc je še potrdil, da imajo v zaporih kadrovsko stisko, del zaposlenih je bolniško odsoten. "Povečan obseg dela čutimo vsi, predvsem pa pravosodni policisti. Pri njih je nekoliko povečan izpad, kar gre pripisati tudi izgorelosti. Zaenkrat se to najbolj pozna pri neizvajanju spremstev zunaj zavoda. Danes praktično nismo v stanju, da bi izvrševali odredbe sodišč za privedbe zaprtih oseb na sodišča," je povedal.

Težavo po njegovih besedah rešujejo z medsebojno pomočjo med zavodi, z razmerami so seznanjene tudi državne oblasti. Eden od razlogov za to, da nimajo več pravosodnih policistov, so nizke plače. "Predvsem si želimo, da bi se povečala osnovna izhodiščna plača pravosodnega policista, ker ta je dejansko tako nizka, da na trgu ni atraktivna in se ljudje ne prijavljajo na naše razpise," je povedal Šilc.

O pojavu garij je sicer prvi poročal medij N1. Predstavnik sindikata pravosodnih policistov Žarko Gunjič je za N1 dejal, da je pravosodne policiste presenetil "pavšalni odziv" pristojnih na pojav bolezni, pa tudi pomanjkanje navodil oz. usmeritev pristojnih. Dodal je, da je bolnike v zaporu je že prvi dan izbruha v zaporniški ambulanti pregledal zdravnik in jim predpisal blaženje simptomov z mazilom, ki pa ga nekateri zaporniki ne želijo uporabljati.

Sorodna novica Na Gorenjskem so se pojavile garje

Kaj so garje?

Garje so srbeča kožna sprememba, ki nastane predvsem tam, kjer je koža mehka in tanka. Odrasla samica pršice, imenovane srbec, vrta rovčke v vrhnji plasti kože in vanje leže jajčeca. Vrta zlasti ponoči, ko postane koža topla, zato takrat tudi najbolj srbi. Kožne spremembe najdemo predvsem med prsti, na notranji strani zapestja, na komolcih in kolenih. Spremembe na koži so v obliki rožnatih papul, velikosti prosa, s krastico na vrhu. Običajno sta po dve in dve skupaj, kar pomeni začetek in konec rovčka, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Okužimo se predvsem s tesnim telesnim stikom, kot je držanje za roke dalj časa, spanje v isti postelji z okuženim. Priložnostni dotik, kot sta rokovanje ali objem, običajno ne zadošča za okužbo. Srbečice ali garij ne dobimo zaradi slabe higiene. Pri tistih, ki se prvič okužijo, se spremembe na koži in srbenje pojavijo šele 4–6 tednov po okužbi, opozarjajo.

Konec januarja so se garje pojavile tudi na eni izmed gorenjskih osnovnih šol.