Diabetes je kronična bolezen, ki se kaže kot motnja v presnovi, in sicer kot posledica nepravilnega proizvajanja in oskrbe telesa z inzulinom. Inzulin je hormon, ki nastaja v trebušni slinavki in uravnava raven glukoze v krvi ter tako skrbi, da telo pravilno shranjuje hranilne snovi.

Nepravilnosti v njegovem izločanju ali delovanju se kažejo kot motnja v presnovi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. Kadar trebušna slinavka ne proizvaja dovolj inzulina ali pa ga telo ne zmore dovolj učinkovito izrabiti pri črpanju hranilnih snovi iz hrane, človek zboli za diabetesom. Končni učinki bolezni so lahko trajne okvare, nepravilnosti v delovanju ali pa celo odpoved številnih telesnih organov.

Obstajata dva glavna tipa diabetesa. Tip 1, ki mu pravimo tudi juvenilni diabetes, se po navadi pojavi že pri otrocih ali mladostnikih, ki morajo potem vse življenje uravnavati stopnjo inzulina s pomočjo inzulina ali črpalk.

Drugi tip diabetes je diabetes tipa 2, imenovan tudi starostni diabetes oz. diabetes življenjskega sloga. Kot že samo ime pove, se ta pojavi v poznejšem obdobju, povezan pa je s čezmerno težo in nezdravim življenjskim slogom.

Nezdrava prehrana in premalo gibanja dva ključna dejavnika
Dejavniki tveganja za nastanek diabetesa so podobni kot pri nekaterih drugih kroničnih obolenjih: nezdravo prehranjevanje, premalo gibanja, stres, kajenje in čezmerno uživanje alkohola. Zato ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, ki ji včasih pravimo tudi tihi ubijalec, strokovnjaki in zveze bolnikov opozarjajo na pomen zdravega življenjskega sloga, ki vključuje zdravo prehrano in veliko gibanja.

Natančnih podatkov o razširjenosti sladkorne bolezni pri nas ni, saj nacionalnega registra bolnikov nimamo. Razširjenost sladkorne bolezni in težnje za zdaj lahko tako najbolje ugotovimo s pomočjo podatkov o prejemnikih zdravil za zniževanje glukoze v krvi.

V letu 2012 je pri nas zdravila za zniževanje glukoze v krvi prejemalo približno 99.300 ljudi. Po neuradnih podatkih pri nas nekje 15 odstotkov sladkornih bolnikov obvladuje bolezen z nefarmakološkim zdravljenjem, zato se na podlagi števila prejemnikov zdravil za leto 2012 predvideva, da je skupno število ljudi z znano sladkorno boleznijo 117.000.

Med tistimi, ki prejemajo zdravila na zniževanje glukoze v krvi, jih je 67,9 odstotka prejelo izključno zdravila, ki se zaužijejo v obliki tablet, 17,8 odstotka samo inzulin ter 14,3 odstotka inzulin in tablete, razlikovanja po tipu sladkorne bolezni pa iz receptov ni mogoče opredeliti, kažejo podatki Inštituta za varovanje zdravja.

Skoraj vsak šesti Slovenec, starejši od 65 let, jemlje zdravila za sladkorno bolezen
Med prejemniki zdravil je 45 odstotkov mlajših od 65 let, od tega jih je 11.336 starih od 45 do 54 let, 27.297 pa od 55 do 64 let. Kot kažejo statistični podatki, zdravila za diabetes jemlje več moških kot žensk. Pri moških je prevalenca prejemnikov večja kot pri ženskah v vseh starostnih skupinah po štiridesetem letu. V starosti 60 let prejema ta zdravila 10,4 odstotka prebivalcev. Med starejšimi od 65 let prejema zdravila za sladkorno bolezen 15 odstotkov prebivalstva.

Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) poraba zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni v zadnjem desetletju linearno narašča, in sicer s pet- do osemodstotno letno stopnjo. Izdatki za zdravila so v letu 2012 znašali 28,1 milijona evrov, kar je približno 10 odstotkov vseh izdatkov ZZZS za zdravila. Inzulin obsega 60 odstotkov njihove vrednosti.