Finančni načrt Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v prihajajočem letu predvideva primanjkljaj prihodkov nad odhodki v višini 48,4 milijona evrov. Pokrit bo z lastnimi viri zavoda, ki izhajajo iz višjih prihodkov od prispevkov in nerealiziranega obsega programa zdravstvenih storitev v letošnjem letu, je povedala generalna direktorica Tatjana Mlakar.

Ob tem je opozorila, da so v trenutni finančni načrt vključili odhodke in prihodke, ki imajo trenutno pravno podlago. Finančni načrt tako na primer ne vključuje valorizacije in novih modelov plačevanja. Po besedah Mlakarjeve je ob hitrih spremembah zakonodaje, turbulentnih dejavnostih na področju dolgotrajne oskrbe, pogajanjih s sindikati in drugih spreminjajočih se okoliščinah poslovanje zdravstvene blagajne izjemno težko načrtovati.

Sprejeti finančni načrt je uravnotežen in usklajen z ministrstvom za finance, je povedal finančni minister Klemen Boštjančič. Opomnil je, da javnofinančni predpisi ne dopuščajo, da bi sprejeli neuravnotežen finančni načrt, da je pa tak način uravnoteženosti vzdržen samo na kratek rok. Po njegovih besedah je treba že danes razmisliti o ukrepih za vsaj srednjeročno vzdržnost poslovanja ZZZS-ja. "Odgovor je ali v višjih prispevkih, omejitvi košarice pravic, racionalizaciji poslovanja ZZZS-ja ali v kombinaciji vseh teh ukrepov," je poudaril.

Pojasnil je še, da ministrstvo ne more podpreti predloga proračunske varovalke za zdravstveno blagajno, kot je že večkrat predlagal ZZZS. "Ne gre za enak sistem, kot je pri pokojninski blagajni, kjer je finančne posledice mogoče predvideti v celoti," je dejal in dodal, da državni proračun ne bi zdržal dodatnega bremena.

Minister: Najbolj akutne težave so v urgentnih centrih

Seje skupščine ZZZS-ja se je udeležil tudi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki so ga nestrpno pričakovali. Na zadnjih nekaj sejah je na račun ministrstva namreč letelo več kritičnih besed o tem, da minister in ekipa ne slišita opozoril ZZZS-ja. Bešič Loredan je v nagovoru ocenil, da ministrstvo in ZZZS zadnja dva meseca "intenzivno iščeta pot iz krize v zdravstvenem sistemu".

"Žal je covid-19 in vse, kar se je dogajalo med epidemijo, razgalilo strukturne in organizacijske slabosti našega zdravstvenega sistema," je dejal. "Ob tem, da je zaposlenih v vseh sferah zdravstva več, da je trenutno v zdravstvu največ denarja doslej, da so čakalne dobe najdaljše in da je dostopnost na primarni ravni najslabša, nekaj v sistemu ni prav," je dodal. Po njegovi oceni so najbolj akutne težave v urgentnih centrih. "Stanje je alarmantno, priliv pacientov je bistveno večji, kot je bil predviden ob načrtovanju urgentnih centrov," je dejal in napovedal, da bodo to naslovili takoj po novem letu.

Tudi po njegovih besedah je treba poiskati rešitve z dolgoročnimi učinki. Ob tem je spomnil na finančno sanacijo bolnišnic v letu 2017, njen učinek pa po njegovih besedah ni več opazen. V letošnjem letu bodo, kot kaže, bolnišnice namreč poslovale s skupno izgubo 200 milijonov evrov, je dejal. Na ministrstvu si ob tem v luči načrtovanja sprememb želijo dostopati do t. i. zavarovalniškega analitskega sistema, ki po besedah ministra vsebuje vse, "kar na nacionalnem nivoju potrebujejo za ureditev mreže". Do zdaj je bil omenjeni sistem zaprta struktura na ZZZS-ju, do katere ni imel dostopa nihče, kar se ministru zdi nesprejemljivo.

ZZZS dobil zagotovilo o pripravi novega zakona o dolgotrajni oskrbi

Bešič Loredan se je dotaknil tudi težav na področju družinske medicine. Kot je dejal, ministrstvo nima nobene možnosti, da od družinskih zdravnikov zahteva, da opredeljujejo več pacientov, dokler jih ne bodo administrativno razbremenili in dela kompetenc prenesli na drugo zdravstveno osebje.

Sicer pa je skupščina obravnavala tudi več drugih zadev, med drugim aktualno dogajanje na področju dolgotrajne oskrbe. V pričakovanju uradnih rezultatov referenduma o noveli zakona, ki bi datum izvajanja dolgotrajne oskrbe zamaknila za eno leto, je ZZZS od ministrstva za zdravje dobil zagotovilo, da bodo pristopili k pripravi novega zakona. K pripravi bodo povabili stroko, dialog naj bi potekal tudi v dialogu z Ekonomsko-socialnim svetom. Ko bo zaživelo, bo dolgotrajna oskrba pristojnost ministrstva za solidarno prihodnost.