Približno tri četrtine vprašanih se strinja, da so zelo ali nekoliko zdravi. V Evropi se s tem strinja sedem od desetih vprašanih, v Sloveniji pa 68 odstotkov oziroma nekaj več kot dve tretjini, kar je štiri odstotne točke več kot leto prej. Da so zelo zdravi, se v večji meri strinjajo moški in mlajši (med 18 in 34 let).

Svoje zdravje najbolje ocenjujejo prebivalci Indonezije (96 odstotkov), v Evropi pa Francozi (84 odstotkov). Najslabše svoje zdravje ocenjujejo prebivalci Nigerije, kjer jih le 50 odstotkov pravi, da so zdravi. V Evropi je delež tistih, ki menijo, da so zdravi, najnižji med prebivalci Poljske (54 odstotkov).

Kakovost svojega spanja ocenjujemo kot dobro

Najbolje prebivalci sveta, Evrope, Slovenije in tudi držav v regiji ocenjujejo svojo kakovost spanja. To kot zelo ali precej dobro ocenjuje dve tretjini globalne populacije, delež je primerljiv tudi v Evropi. Globalno so s kakovostjo svojega spanja najbolj zadovoljni prebivalci Indonezije (92 odstotkov), v Evropi pa prebivalci Hrvaške (78 odstotkov). V Sloveniji se uvrščamo nad evropsko povprečje, saj 74 odstotkov vprašanih svojo kakovost spanja ocenjuje kot dobro.

Kako ocenjujemo svojo telesno težo in telesno pripravljenost?

Svojo telesno težo z vidika celostnega zdravja kot zelo dobro ali precej dobro ocenjuje dve tretjini svetovne populacije ter približno šest od desetih Evropejcev. V Sloveniji svojo telesno težo kot dobro ocenjuje dve tretjini vprašanih, nekoliko manj v Srbiji in na Hrvaškem. Globalno so ta element v kontekstu celostnega zdravja najbolje ocenili prebivalci Indonezije, v Evropi pa prebivalci Turčije.

Nekoliko nižji so deleži tistih, ki kot zelo dobro ali precej dobro ocenjujejo svojo telesno pripravljenost. Globalno je takih 66 odstotkov, kar je šest odstotnih točk manj kot leto prej, v Evropi pa je povprečje še nižje, in sicer 59 odstotkov.

Globalno povprečje višata azijsko-pacifiška regija ter Bližnji vzhod s severno Afriko (oba 75 odstotkov), nižajo pa Amerike (59 odstotkov). Slovenija pozitivno izstopa v regiji (65 odstotkov v primerjavi s 46 odstotkov na Hrvaškem in 36 odstotkov v Srbiji) in tudi v primerjavi z evropskim povprečjem. Svojo telesno pripravljenost najbolje ocenjujejo prebivalci Indonezije, v Evropi pa prebivalci Francije.

Največ stresa povzroča služba

Vprašani so ocenjevali tudi stres in duševno zdravje. Slednje globalno kot (zelo) dobro ocenjuje 66 odstotkov vprašanih, v Sloveniji in na Hrvaškem pa 69 odstotkov. Globalno prednjačijo prebivalci Paragvaja, v Evropi pa prebivalci Finske. Pogosto se s stresom na svetovni ravni srečuje 30 odstotkov vprašanih, v Evropi pa 32 odstotkov. V regiji je odstotek še višji, v Sloveniji 36 odstotkov, na Hrvaškem 42 ter v Srbiji 46 odstotkov. Po drugi strani se globalno s stresom skoraj nikoli ne srečuje osem odstotkov ljudi.

Največji povzročitelji stresa so služba, pomanjkanje denarja in družina, v manjši meri pa globalno stres povzročajo vojne in okoljske katastrofe. V Sloveniji so deleži v primerjavi z globalnim povprečjem drugačni. Več kot dve tretjini ljudi pravi, da je njihov največji povzročitelj stresa služba, sledi družina, medtem ko je pomanjkanje denarja za prebivalce Slovenije precej manjši stresor.