Univerzitetni klinični center Ljubljana je eden od 16 kardioloških centrov na svetu, ki je sodeloval v študiji o učinkovitosti aortnih zaklopk različnih proizvajalcev. V študiji, maja objavljeni v medicinski reviji Lancet, so potrdili, da so vse preučevane zaklopke kakovostne. "Študija je bila objavljena v reviji z visokim faktorjem vpliva, praktično najvišjim, kar obstaja na področju medicine in bioznanosti. To je tudi dokaz o kvaliteti dela," je dejal sooavtor članka Matjaž Bunc s kliničnega oddelka za kardiologijo interne klinike.

Predstojnik kliničnega oddelka za kardiologijo interne klinike Bojan Vrtovec je ocenil, da gre za "za zelo odmevno objavo, ki se ne zgodi pogosto tudi na nivoju katere koli znanstvene panoge v Sloveniji". Dejal je, da je program vstavitve aortne zaklopke brez odpiranja prsnega koša, torej glavne zaklopke za pretok krvi po telesu, mogoče razvijati le v instituciji z različnimi načini zdravljenja, od začetnih preventivnih do, denimo, transplantacij srca. Ponosni so tudi, da izobražujejo druge centre v Sloveniji in širši evropski regiji.

Kardiokirurginja s kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja Tadeja Kolar je dejala, da je ta metoda zdravljenja zožitve aortne zaklopke spodbudila interdisciplinarno sodelovanje strokovnjakov. Poleg tega je spodbudila razvijanje manj invazivnih metod kirurškega zdravljenja bolnikov. "Danes lahko zamenjamo aortno zaklopko čez zelo majhen rez na prsnem košu ali majhen rez nad prsnico," je opisala.

Tudi generalni direktor UKC-ja Marko Jug je poudaril, da so takšne vrhunske zgodbe plod sodelovanja veliko različnih strokovnjakov. "V zadnjem času žal ugotavljamo, da izvajalci predvsem iščejo poslovne priložnosti in ekskluzivne storitve, ki bi jih radi nudili ljudem, medtem pa pozabljajo na tisto, kar ljudje najbolj potrebujejo," je dejal Jug.

Strokovni direktor interne klinike Zlatko Fras pa je predstavil zadnje analize atlasa kardiovaskularnih bolezni, ki ga pripravlja inštitut za srčno zdravje v Bruslju. Podatki kažejo, da je Slovenija druga v EU-ju po številu vstavitev aortnih zaklopk brez odpiranja prsnega koša na milijon prebivalcev, takoj za Nemčijo. Dejal je, da je število odkritih bolezni zožitve aortne zaklopke odvisno tudi od kakovosti diagnostike. "To bi posebej rad poudaril ob besedah, kako naše zdravstvo razpada, da ga nikjer ni več. Če bi to bilo res, potem seveda tudi teh bolezni ne bi odkrili toliko, kot jih," je dejal Fras.

Program vstavitve aortnih zaklopk brez odpiranja prsnega koša so v UKC-ju Ljubljana leta 2008 začeli razvijati za bolnike z visokim tveganjem za operacijo na odprtem srcu, ki niso bili primerni za klasično kirurško zamenjavo aortne zaklopke. Lani so opravili 320 posegov, letos pa je načrtovanih 380. Bolnik na ta poseg v UKC-ju čaka največ 30 dni, so še navedli.

V UKC-ju Ljubljana vzporedno razvijajo tudi programa zdravljenja mitralne in trikuspidalne zaklopke z nekirurškimi metodami brez odpiranja prsnega koša, in sicer s pristopi skozi žile na nogi. Jug je na novinarski konferenci še napovedal, da bodo na UKC-ju Ljubljana v kratkem odprli nov katetrski laboratorij.