Na zavodu Slovenija-transplant so lani izvedli organizacijske in strokovne izboljšave, izobraževanja za strokovno javnost in ciljana srečanja v donorskih bolnišnicah, kjer se je izboljšalo prepoznavanje potencialnih umrlih darovalcev. "Zato ni naključje, da smo v več segmentih presegli začrtane letne cilje. Med drugim smo presegli magično mejo 20 dejanskih darovalcev na milijon prebivalcev in se s 23,24 darovalca na milijon prebivalcev uvrstili na tretje mesto držav članic Eurotransplanta," je v poročilu zapisal direktor zavoda Andrej Gadžijev in izpostavil, da so izjemne rezultate dosegli pri številu pridobljenih src in pljuč, kjer so načrt presegli za več kot 60 odstotkov, ter pri številu pridobljenih roženic, ki so jih pridobili 51 več od predvidenih 120.

Umrli darovalci so sicer lani podarili 172 organov, in sicer 82 ledvic (dve sta podarila živa darovalca), 45 jeter, 24 src, 20 pljuč in eno trebušno slinavko. Lani so v Centru za transplantacijsko dejavnost v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana presadili 109 organov, in sicer 51 ledvic, 29 src, 18 jeter, 10 pljuč, eno trebušno slinavko, pa tudi 122 roženic.

Konec lanskega leta je na čakalnem seznamu za presaditev čakalo 161 bolnikov, največ na presaditev ledvice, sledijo čakajoči na srce, jetra, pljuča in trebušno slinavko. Na ledvice se v povprečju čaka 350 dni, na srce 240, na jetra 108 in na pljuča 179.

Največ opredelitev glede darovanja organov

V nacionalnem registru opredeljenih oseb so leta 2022 izmerili največje število opredelitev glede darovanja na letni ravni. Svojo odločitev je lani uradno izrazilo 2011 ljudi. Največ na novo opredeljenih je v starostni skupini od 19 do 28 let. Skupno je v registru glede posmrtnega darovanja organov 13.498 ljudi opredeljenih za in 83 proti.

Ob tem v zavodu ugotavljajo, da se je povečal delež opredelitev po elektronski poti. To možnost je v letu 2022 izbralo 80 odstotkov vpisanih. Z veljavnim digitalnim potrdilom se je mogoče kadar koli opredeliti prek portala e-Uprave.

"O odločitvi seznanite svoje bližnje, saj so v realnih okoliščinah večinoma svojci tisti, ki sprejemajo odločitev o darovanju po smrti. Če volja pokojnega ni znana, je svojcem težje in čutijo dodatno breme težke odločitve v že sicer čustveno zahtevnih trenutkih," svetujejo v zavodu.

Transplantacijski koordinatorji in koordinatorice so lani opravili 92 pojasnilnih pogovorov s svojci o darovanju, kar je v primerjavi z letom 2021 skoraj dvakrat več. Nekoliko nižji je bil odstotek privolitev za darovanje, in sicer 68 odstotkov. Centralni transplantacijski koordinatorji pa so uspešno skoordinirali 56 postopkov večorganskih odvzemov od umrlih darovalcev v nacionalni mreži donorskih bolnišnic.

Za potrebe nacionalnega informacijskega sistema za tkiva in celice so ustvarili slovensko nacionalno kodo za tkiva in celice, kar je unikatno in pionirsko delo na ravni EU-ja. Natančna koda zagotavlja boljšo sledljivost in transparentnost za ustanove, darovalce in za vsa tkiva in celice. Izboljšali so logistične procese in sistemsko uredili protokole za namene zagotavljanja izmenjave organov in tkiv z bližnjimi letališči v Münchnu, Gradcu in na Dunaju, so na zavodu še izpostavili med lanskimi dosežki.