V svetovnem poročilu o sreči, ki zajema 156 držav, je na 1. mestu najsrečnejše države Finska, sledi ji Danska, Slovenija je na 42 mestu.

"V desetih letih ste Slovenci postali, kot kažejo izsledki, pet odstotkov srečnejši." Kot poudarja danski avtor, ki je pred nekaj meseci izdal svojo tretjo knjigo The Art of Making Memories, je iskanje sreče vsestranski interes, a je pojmovanje, kaj je sreča, na različnih koncih različno.

Kljub temu pa 75 odstotkov razlik v pojmovanju sreče na državni lahko pripišemo razlikam v šestih dejavnikih: BDP ("Ja, denar pomeni razliko."), zdravje in življenjska doba ("Če nisi zdrav, si manj srečen in obratno."), svoboda odločanja, dobro vladanje ("Da ni korupcije, da gredo plačani davki za prave namere."), raven radodarnosti in socialna podpora ("Če bodo v težavah, da jim bo država pomagala.").

Na vprašanje, zakaj si tako prizadevamo iskati srečo, na drugi strani pa se zvišuje raven depresije in stresa, danski strokovnjak pojasnjuje, da smo prešli od zadovoljevanja osnovnih potreb do iskanja poti do notranjega zadovoljstva. "Ko govorimo o denarju, na neki stopnji velja, da več ko ga imamo, manj užitka nam prinaša. Naj ponazorim: prvi smuti je odličen, osmi v istem dnevu pa nam nič ne pomeni."

Pogosto se pojavlja primerjava, da smo v času kapitalizma kot hrčki, ki neutrudno tečejo na mestu v kletki. Kako presekati ujetost? Wiking opozarja, da si je treba v različnih fazah življenja zastavljati nove in drugačne cilje in jih zavestno uresničevati.

Plača nima ključnega vpliva na zadovoljstvo delavca
Čeprav živimo v dobi, ko se je gmotni položaj večine sveta močno izboljšal, pa je na drugi strani vse več nezadovoljstva, stresa, izgorelosti. Ko govorimo o delovnem mestu, na zadovoljstvo z njim vpliva vrsta dejavnikov, ključno je, da ima zaposleni občutek, da njegovo delo šteje, da ima torej smisel in namen, pa tudi, da je pomembno delo podjetja nasploh, torej da ima pozitiven vpliv na družbo. Zanimivo je, da višina plače za zadovoljstvo na delovnem mestu ni ključno. "Če si nezadovoljen s plačo, potem se predpostavlja, da boš službo zamenjal," je pojasnil.

Po Wikingovih besedah je načeloma vsem ljudem po vsem svetu skupno prepričanje, da želijo osmisliti svoje življenje, da želijo biti povezani z ljudmi in biti ljubljeni in imeti družino. Kakšna so merila za merjenje sreč? Kako jo meriti? Kot odgovarja Wiking, je to kompleksno vprašanje, ki zajema več komponent, od tega, ali živijo osmišljeno. dprek čustvene ravni na dnevni ravni, splošnega zadovoljstva z življenjem, uresničevanja lastnih želja. "Najboljše so študije, ko isto skupino spremljamo dolgo časa."

Prihaja pa tudi paradoksov, ko se v nekaterih zelo razvitih in srečnih državah spopadajo s številnimi samomori. "Ena od razlag je, da v nekaterih družb ni več zunanjih dejavnikov, da je nekdo nesrečen. V državah, kjer divja vojna, je recimo jasno, zakaj so ljudje nesrečni. Potem pa so države, v katerih je blaginja, je veliko služb, kjer sta šolstvo in zdravstvo urejeni. Zakaj sem torej nesrečen? Začenjajo ponotranjiti razlage za svojo nesrečo."

Kot pravi Wiking, je to znova lahko delno pojasnimo s primerjavo z drugimi: v srečnejših družbah je kontrast še večji. Navedel je tudi primer Danske, ki je imela pred desetletji veliko višjo stopnjo samomorov, a je v 20 letih na tem področju naredila velik premik. "Ni lahko, res je veliko izzivov, s katerimi se moramo kot družba spopasti."

Profil na Facebooku ne odraža resničnosti
Tudi vpliv družbenih omrežij na dojemanje resničnosti je lahko poguben. "Medijska" podoba posameznikov na Facebooku ali Instagramu lahko daje nekomu lažno podobo popolnosti: popolne počitnice, popolna poroka, popolno telo ... Kot pravi Wiking, so se ljudje vedno primerjali z drugimi, toda pred pojavom družbenih omrežij so bile drugačne. "Po navadi se primerjamo s tistimi, ki jim gre malo bolje od nas." Zdaj pa lahko tovrstne nerealne primerjave privedejo do nerealne ocene lastnega življenja. Kot je poudaril Wiking, je zato potrebna pazljivost pri tem, s kom se posameznik primerja, in je potrebna zavestna primerjava v širšem kontekstu.

V povezavi z vplivom družbenih omrežij so naredili tudi poskus, ki je razkril, da je vpliv na razmišljanje odvisno od značaja posameznika in posameznega družabnega omrežja. "Če uporabljate družabno omrežje zato, da se povežete z drugimi ljudmi, da si organizirate družabno življenje, potem imajo pozitiven vpliv, če pa ga uporabljate za primerjavo z drugimi, če le buljite v fotografije drugih, potem ima negativen vpliv." Ob tem je poudaril, da se s tem vprašanjem spopadajo tudi v izobraževalnih in drugih institucijah. Navedel je primer dijaškega doma na Danskem, ki jim ob prihodu vzamejo pametne telefone in druge naprave. Telefon lahko uporabljajo le eno uro na dan. Po šestih mesecih so izvedli anketo, ali naj nadaljujejo to prakso ali naj dobijo vsi nazaj telefon. 80 odstotkov jih je odgovorilo, naj sistem ostaja enak. "Prepoznali so, da so, če so vsi brez telefona, veliko na boljšem, družijo se, sklepajo prijateljstva. Pri tem pa je pomembno, da to velja za vse."