Kot otrok je zdravnik Moses Murandu odraščal v Zimbabveju. Tam je opazoval svojega očeta, kako je domačinom v rane vtiral zdrobljeni sladkorni trs, kar je bilo povsem običajno zdravilo. Vsaj tako je menil Murandu. A ko se je preselil v Veliko Britanijo, je presenečeno ugotovil, da ni tako, saj zdravniki niso uporabljali sladkorja v zdravilne namene.

Zato se je odločil, da bo izvedel polletno študijo, s katero je poskušal ugotoviti, ali je očetov recept res zdravilen ali le navadna vraža.

Raziskavo je opravil na 21 bolnikih, ki se jim rane kljub zdravljenju niso zacelile. Izsledki so pokazali, da z vtiranjem sladkorja v zatečene rane in razjede še pred samo obvezo uničimo bakterije, ki preprečujejo celjenje ran in povzročajo kronične bolečine.

Bakterije potrebujejo za preživetje vodo, ki jo sladkor izčrpa iz rane. "Vas, v kateri sem odraščal, je bila zelo majhna, na razpolago pa smo imeli zelo malo zdravniške pomoči," je dejal Murandu. "Tukajšnji zdravniki pozabljajo na tradicionalno zdravilstvo, ki preverjeno deluje že več tisoč let."

Odgovorni v bolnišnici Selly Oak v Birminghamu so bili nad izsledki 43-letnega zdravnika tako navdušeni, da so mu plačali 27.000 evrov, da z metodo sladkorja pozdravi še 100 bolnikov.

"Medtem ko je zdravljenje s soljo boleče, s sladkorjem ni. Bolečino pa se lahko omili zelo hitro. Sladkor je tudi veliko cenejši od zdravil, dokazano pa je, da je lahko enako učinkovit."