Delež ljudi z demenco v Sloveniji je že nekaj let višji od povprečja 38 držav članic Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) do leta 2040 predvidevajo porast obolenj z demenco.
Porast obolenj z demenco je povezan zlasti s hitrim staranjem družbe. "Demenca ni naravni pojav starosti, temveč bolezen možganov," je na novinarski konferenci poudarila sodelavka NIJZ-ja Mercedes Lovrenčič. S starostjo se tveganje za razvoj demence zgolj poveča. Pri starejših od 65 let je stopnja tveganja petodstotna, pri starejših od 85 let pa kar 30-odstotna.
V letu 2024 so raziskovalci na področju demence potrdili dva nova dejavnika tveganja za demenco: povišan holesterol v krvi in slabšanje vida. Tako imamo zdaj 14 prepoznanih dejavnikov tveganja za demenco, za katere je na voljo dovolj dokazov, da pripomorejo k njenemu nastanku. Ti so: slabša možnost izobraževanja, predvsem v zgodnjem obdobju življenja, visok krvni pritisk (tlak), sladkorna bolezen, visok holesterol, debelost, telesna neaktivnost, kajenje, čezmerno uživanje alkohola, onesnaženost zraka, travmatska poškodba možganov, izguba sluha, socialna izolacija, depresija, slabšanje vida (če ni zdravljeno).
Po prvotni oceni NIJZ-ja naj bi zdravljenje in oskrba ljudi z demenco povzročala za nekaj sto milijonov evrov skupnih stroškov letno. Ti stroški se porazdelijo med zdravstvene ustanove, socialne storitve in oskrbovalce oseb z demenco. Največji del stroškov nosijo oskrbovalci, v večini primerov so to družinski člani.
"Domači skrbi za bližnje z demenco v povprečju namenijo vsaj pet ur dnevno. Zanje ni prostih dni, nimajo prostih sobot in nedelj," je poudarila Barbara Lovrenčič.
Učinkovitih zdravil za demenco še ni, nekatera zdravila zgolj pomagajo lajšati simptome bolezni, je na novinarski konferenci opozorila upokojena nevrologinja Vida Drame Orožim. "Vzroki za obolenje so raznoliki, mednje spadajo genetski dejavniki, raznolike okužbe in obolenja srčno-žilnega sistema," je še dodala. Zato priporoča, da se posebna pozornost posveča zdravemu prehranjevanju, ustreznim spalnim navadam in rednemu gibanju.
Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni zaznamujemo 21. septembra. Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence, ki prizadene človekove možgane, to pa vpliva na posameznikove motnje spomina, spremembe v razpoloženju in vedenju, težave z mišljenjem ali govorom.
Deset preprostih napotkov za zmanjšanje tveganja za razvoj demence:
2. Izogibajte se kajenju in čezmernemu pitju alkohola.
3. Spremljajte svoje vrednosti krvnega pritiska, holesterola, sladkorja v krvi ter telesno težo in jih ohranjajte znotraj priporočenih vrednosti.
4. Ostanite socialno povezani in radovedni.
5. Jejte uravnoteženo in zdravo prehrano, bogato z žiti, ribami, stročnicami in zelenjavo.
6. Izbirajte zdrave načine za spopadanje s stresom.
7. Ohranjajte svoje možgane aktivne, preizkusite nekaj novega, začnite nov hobi ali se učite novega jezika.
8. Poskrbite za svoj sluh, izogibajte se dolgotrajni izpostavljenosti glasnim zvokom in nosite slušni aparat, če vam sluh opeša.
9. Zmanjšajte tveganje za padce in poškodbe. Razmislite o namestitvi ograj na stopnicah in oprijemal v kopalnicah.
10. Zmanjšajte svojo izpostavljenost onesnaženemu zraku, kot so izpušni plini zaradi gostega prometa.
Video: Oddaja Ugriznimo znanost na to temo
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje