"Naš cilj je družinam, otrokom, mladostnikom pa tudi učiteljem in svetovalnim delavcem v vzgojno-izobraževalnih ustanovah pomagati iz stiske in spodbujati psihološko čvrstost. To je sposobnost, da se po krizi ponovno poberemo in začnemo spet razvijati svoje potenciale," je na današnji novinarski konferenci ob dnevu tega svetovalnega centra povedala psihologinja Tadeja Batagelj.

Letos so bili kljub epidemiji ves čas dostopni uporabnikom, tudi po spletu in telefonu. "Poleg individualnih obravnav, ki jih je vsako leto deležnih več kot 2000 posameznikov, smo kljub negotovi situaciji izvedli veliko dodatnih vsebin. Zavedamo se prednosti skupinskih oblik dela, zato smo se posebej trudili izvesti kar največ tovrstnih storitev," je pojasnila specialna pedagoginja, sicer namestnica direktorice svetovalnega centra Alenka Zupančič Danko.
Letos so s partnerji iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana ter zdravstvenima domovoma Ljubljana in Velenje začeli izvajati projekt Cool Kids, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje in se osredinja na pomoč otrokom in mladostnikom pri premagovanju anksioznosti.

"Do zdaj vključeni otroci, mladostniki in njihovi starši so poročali o pomembnem izboljšanju počutja in delovanja. Posebej so poudarili zmanjšanje tesnobe v situacijah, na katere so v preteklosti odreagirali z anksioznostjo. Starši so poročali o tem, da hitreje prepoznajo pasti, v katere se lahko ujamejo, med katerimi so dajanje zagotovil, prehitro posredovanje in dopuščanje izogibanja," je povedala psihologinja.

Priročnik za varovanje duševnega zdravja mladih

Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor je sodeloval tudi pri pripravi uporabnih vsebin za varovanje in krepitev duševnega zdravja mladih za program Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) To sem jaz. Po objavi na spletišču sledi izid priročnika za starejše od 15 let, ki ga bodo prejele vse svetovalne službe osnovnih in srednjih šol v Sloveniji.

"Proučevanje in pomoč morata biti prioriteta v sedanjem in prihodnjih obdobjih. Ustrezno družinsko okolje oziroma starševstvo in primerni načini komunikacije, več kakovostno preživetega skupnega časa in modeliranje načinov spoprijemanja s stresom se kažejo kot zaščitni dejavnik pred težavami v duševnem zdravju," je poudarila Batageljeva.

Trenutno se ukvarjajo predvsem s stiskami ob začetku novega šolskega leta. "Dnevno se s starši, učitelji in tudi otroki pogovarjamo o skupnem strahu, da bi se zaprtje ponovilo, in upanju, da se to ne bi zgodilo," je dejala Zupančič Danko.

Posebno jih skrbijo otroci, ki pravijo, da je bilo zaprtje šol zanje dobro, saj bodo ti verjetno imeli velike težave z vračanjem v ustaljene tirnice. Zaradi šole na daljavo se pri šolarjih že kaže slabša zmožnost usmerjene pozornosti, več je strahu in jeze. Pozitivno pa je to, da so otroci in starši zdaj bolj dovzetni za iskanje pomoči. "Bolj izpeljejo, kar smo se dogovorili," opaža Zupančič Danko, a dodaja, da so za trdne sklepe potrebne temeljite raziskave stanja.