26. september - svetovni dan kontracepcije - je namenjen predvsem mladim. Kot navajajo v Univerzitetnem kliničnem centru, večina mladih nedolžnost izgubi že pri 16. letih, kontracepcijo pa uporabi samo 25 odstotkov.

MMC je pred časom gostil ginekologinjo Bojano Pinter, ki je med drugim poudarila, da so mladi od 17. leta dalje psihološko v povprečju dovolj zreli, da lahko dovolj učinkovito preprečijo posledice oz. učinkovito poiščejo pomoč.

Potreba po kontracepciji se sicer spreminja glede na starost in spolne navade. Na voljo so tako številne kontracepcijske metode, tako da lahko vsakdo izbere tako, ki mu najbolj ustreza.

Kaj kontracepcija sploh je?
Kontracepcija pomeni vsak ukrep ali metodo za preprečevanje ali zmanjšanje verjetnosti zanostive, ne da bi se pri tem izognili spolnim odnosom. Obstajajo številne metode, ki bolj ali manj učinkovito preprečujejo zanositev:

• Hormonska kontracepcijska sredstva (tabletke, injekcije, obliži) preprečijo ovulacijo in spremenijo lastnosti sluzi materničnega vratu, tako da postane neugodna za semensko tekočino.
• Mehanske metode (kondomi, diafragme, maternični vložki) preprečujejo, da bi semenska tekočina prišla v stik z jajčecem, torej oploditev.
• Naravne metode (merjenje temperature, opazovanje cervikalne sluzi, izračunavanje plodnih dni glede na dolžino menstrualnega cikla) odkrivajo plodne dni in ženski pomagajo, da se z vzdržnostjo izogne zanositvi.

Najpogostejša kontracepcijska sredstva in metode (vir: eZdravje)
Moški kondom je zelo tanka gumijasta cevka iz lateksa, ki prekrije penis, ko je v erekciji pred spolnim odnosom. Med ejakulacijo se semenska tekočina ujame v gumijasto cevko in se ne razlije v nožnico. Ob pravilni uporabi je kondom 96-odstotno zanesljiv. Moški kondom obenem varuje pred spolnimi boleznimi in aidsom, zato ga je treba redno uporabljati.

Tudi ženski kondom je tanko prekrivalo iz lateksa, ki ga vstavimo v nožnico, tako da prekrije njene stene, in preprečuje, da bi semenska tekočina prišla v stik z nožnico. V pravilno lego ga namestimo z dvema prstoma. Njegova zanesljivost je podobna kot pri moškem kondomu.

Spermicidi so kemične snovi, ki uničijo semensko tekočino. Na tržišču so v obliki kreme, gela, pene, nožničnega vložka in pršil. Pred spolnim odnosom jih namestimo globoko v nožnico. Navadno jih uporabljamo za dodatno zaščito v kombinaciji s katero drugo kontracepcijsko metodo, npr. s kondomom. Če jih uporabljamo samostojno, so manj učinkoviti.

Maternični vložek je kos ukrivljenega, s plastiko prevlečenega bakra, ki ga skozi maternični vrat vstavimo v ustje maternice. Preprečuje, da bi semenska tekočina prišla v stik z jajčecem. Na koncu vložka je vrvica, ki gleda iz nožnice; z vrvico lahko ženska preveri, ali je vložek pravilno nameščen, zdravnik pa z njo vložek odstrani. Vložek je treba zamenjati vsaki dve leti. Je 99-odstotno učinkovit.

Pri kontracepcijski tabletki delujejo kontracepcijsko hormoni. Tabletka prepreči ovulacijo, torej mesečno sproščanje jajčec iz jajčnikov. Spremeni sluz v materničnem vratu, da postane gosta in lepljiva, zato semenčice težko pridejo v maternico. Na voljo je več vrst tabletk: tabletke z dvema hormonoma, minitabletke z enim hormonom in druge oblike. Metoda je več kot 99-odstotno zanesljiva. Tabletke je treba jemati vsak dan, 21 dni v ciklusu. O tem, katere vrste tabletk so za vas primerne, se pogovorite z zdravnikom.

Nosečnosti v Sloveniji ...
Kot je pojasnila Pinterjeva, neželene nosečnosti in na splošno nosečnosti med mladostnicami v Sloveniji upadajo stalno že tri desetletja. Po njenih besedah pa je Slovenija že zdaj država z najnižjim deležem mladostniških nosečnosti v Evropski uniji. "Drugje ni tako, npr. na Švedskem in Finskem imajo tudi do štirikrat večji delež mladostniških nosečnosti, enako v Veliki Britaniji. In te številke pri njih v zadnjih desetletjih rastejo, ne upadajo kot pri nas".

Tako je dovoljena splavnost v Sloveniji upadla s 40,1 na 1000 žensk starih med 15 in 49 let v letu 1981 na 9,6 na 1000 žensk v letu 2009.