"Če ima cepivo stranske učinke ali če povzroči invalidnost ali celo smrt, je to tudi smrt za cepivo sámo," opozarja infektologinja Tatjana Lejko Zupanc.

Veliki pritiski

Razvoj cepiva običajno traja več let; cepivo proti novemu koronavirusu pa bi dobili celo prej kot v letu dni. "To me zelo skrbi!" je jasna Tatjana Lejko Zupanc z infekcijske klinike v Ljubljani. "Pritiski so zelo veliki, kar se je pokazalo tudi pri zdravilih. Za nekatera zdravila še zdaj ne vemo, ali so učinkovita ali so celo zelo nevarna. Ista zgodba se lahko ponovi pri cepivu. Kadar je preveč pritiskov, se lahko zgodi, da gre kakšna stvar prehitro naprej. Sem pa mnenja, da je v ozadju veliko znanja, da so se vsi zelo zavzeli in da bo tisto, kar bo za vse nas kupila Evropska unija, varno," dodaja.

Farmacevt Borut Štrukelj s fakultete za farmacijo pravi, da se je do zdaj že velikokrat pokazalo, da teorije zarot ne držijo: "Ker pri covidu-19 nimamo časa, da bi raziskovali dolga leta, je nastal konzorcij različnih farmacevtskih družb, fakultet in inštitutov. Povezali smo se in sodelujemo med seboj. Izmenjujemo si informacije in poskušamo čim prej priti do učinkovitega in varnega cepiva. Jasno pa moram povedati: če cepivo ne bo varno, ga ne bomo dovolili!"

Štrukljevim besedam pritrjuje tudi infektolog Andrej Trampuž s Klinike Charite v Berlinu: "Pri tem cepivu ni najtežje najti cepivo samo, temveč preveriti, da je tudi varno!"

Da bo cepivo varno, ga je treba testirati na vsaj deset tisoč ljudeh, pojasnjuje sintezni biolog Roman Jerala s Kemijskega inštituta. "Vsak dan, ko smo brez cepiva, je število žrtev novega koronavirusa večje. Ko prehajamo v jesen, se bojimo izbruha virusa v povezavi z drugimi prehladnimi obolenji in gripo. Enostavno nimamo časa več let, da se pokažejo morebitni dolgoročni stranski učinki cepiva. Moram pa povedati, da gre za tehnologijo, za katero vemo, kako deluje in kakšen ima predviden učinek na organizem. Treba pa je pripraviti kakovostno cepivo, brez dodatnih učinkovin, ki bi lahko povzročile stranske učinke. Jaz sem optimističen, da bo cepivo delovalo," pravi Jerala.

Putin prehitel vse

Sporočilo predsednika Vladimirja Putina, da so v Rusiji že registrirali cepivo proti covidu-19, je pred dnevi presenetilo tako strokovno kot tudi širšo svetovno javnost. Po poročanju dopisnice RTV Slovenija Vlaste Jeseničnik, je Putin ob tem dejal, da je cepivo učinkovito in da vzpostavlja trajno imunost. "Z njim se je cepila ena izmed mojih hčera. Lahko rečem, da je v tem smislu sodelovala v poskusu," je prepričanje o cepivu podkrepil Putin. Cepivo, ki ga je v sodelovanju z ministrstvom za obrambo razvil ugledni nacionalni raziskovalni center za epidemiologijo in mikrobiologijo Gamaleja, so poimenovali Sputnik V. Direktor ruskega sklada za neposredne naložbe Kiril Dmitrijev, ki financira raziskavo cepiva, je objavil, da je dvajset držav že naročilo milijardo odmerkov cepiva. "Cepiva ne bomo proizvajali samo v Rusiji, ampak tudi drugod. Tako bo na voljo vsem država," je zagotovil Dmitrijev. Rusija je cepivo registrirala kot prva država na svetu, a tudi nekateri tamkajšnji znanstveniki opozarjajo, da je s to odločitvijo preveč pohitela.

Odzivi svetovne skupnosti na novico iz Rusije so za zdaj zelo zadržani. "Podatki so zelo skopi. Kar vemo, je to, da so bili izsledki o varnosti tega cepiva pridobljeni na izredno majhnem številu prostovoljcev. Kakšna je učinkovitost in varnost tega cepiva iz teh podatkov ni mogoče sklepati," meni Tatjana Lejko Zupanc. Na številne nejasnosti in neznanke opozarja tudi Roman Jerala, a dodaja: "Lahko pa rečem, da so za tem cepivom kredibilni virologi. Ta inštitut ima že zgodovino razvoja cepiv, ne nazadnje so na podobni osnovi že pripravili tudi cepivo proti eboli, kjer so uspešno končali prvi dve fazi testiranja."

Rusko, ameriško, kitajsko ali morda slovensko

Virusu ne pride do živega ne poletna vročina in tudi ne zaščitni ukrepi. Svet zato upa in čaka na učinkovito cepivo. Če so se strokovnjaki poenotili, da bomo pandemijo najbolje obvladali prav s cepivom, pa se v pogledu, kako priti do želenega cilja, še vedno razhajajo. V ozadju so različni interesi in pričakovanja, nekateri menijo, da tudi nevoščljivost in ljubosumje. Katero cepivo bo prvo prestalo vse potrebne varnostne teste – oxfordsko oziroma ameriško, kitajsko, rusko, morda celo slovensko? Roman Jerala, ki na Kemijskem inštitutu v Ljubljani vodi skupino za razvoj cepiva proti covidu-19, ima dobre novice. "Testiranje na miših smo končali in lahko rečem, da je bilo uspešno. Zdaj moramo natančno analizirati podrobnosti. Pomembno je, da prispevamo nov pristop, ki ne bo uporaben samo tokrat. Podrobneje pa konec meseca, ko računam, da bomo lahko objavili rezultate."

K sreči obstaja več dobrih kandidatov za cepivo proti novemu koronavirusu, poudarja Andrej Trampuž. "Klinične raziskave bodo pokazale, katero od teh cepiv bo najboljše. Najboljše pomeni, da sproži najmočnejši imunski odgovor, ki bo čim dlje ščitil pred okužbo." Razvoj cepiva zahteva znanje, čas in znaten finančni vložek. Slovenska skupina, ki pod Jeralovim vodstvom razvija cepivo proti covidu-19 na Kemijskem inštitutu, šteje v tem trenutku približno dvajset raziskovalk in raziskovalcev; sodelujejo pa tudi z drugimi skupinami in znanstvenimi ustanovami iz Slovenije ter tudi tujine.

Prava revolucija

"Glede cepiv proti covidu-19 govorimo o pravi revoluciji," pojasnjuje Borut Štrukelj. "Po svetu in ne nazadnje tudi pri nas različne farmacevtske in biotehnološke družbe razvijajo popolnoma novo tehnološko pot, s katero bodo razvili cepivo."

Kaj to pomeni? Pri "klasičnih" cepivih vzamemo delec virusa ali bakterije in ga vbrizgamo v telo. Organizem prepozna tujek in sproži sintezo protiteles, ki nas zaščitijo. Zdaj pa tri družbe, ki so najdlje v raziskavah, razvijajo cepiva na osnovi dednega materiala virusa; na osnovi virusnega DNK oziroma v primeru novega koronavirusa na osnovi RNK-molekule. V cepivu bo varen košček virusnega RNK, ki ga bomo človeku vbrizgali v telo. Ko bo prišel v naše celice, bodo te proizvedle virusni protein, ki je preverjeno popolnoma varen. Tega bo telo prepoznalo kot tujek in proizvedlo ustrezno zaščito. "Nova cepiva temeljijo na koščku genetskega materiala, ki virusni material le oponaša, s samim virusom pa nima 'nič' skupnega," še pravi Štrukelj.

Tekma za učinkovito in varno cepivo proti covidu-19 se stopnjuje, saj pandemija ne pojenja. Po svetu je že več kot enaindvajset milijonov okuženih in že približno osemsto tisoč umrlih. Čeprav številni cepivo napovedujejo že za konec letošnjega leta, pa je o njem še vedno več vprašanj kot odgovorov. Kljub temu pa se vedno bolj kaže, da optimizem, da bomo novi koronavirus v prihodnje lahko obvladali s cepljenjem, ni pretiran.