Leta 2019 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) transspolnost odstranila s področja duševnih bolezni. Nekdanjo diagnozo "transseksualizem" je zamenjala diagnoza spolna neskladnost med mladostniki in odraslimi, ki je po novem uvrščena v poglavje o stanjih, povezanih s spolnim zdravjem.

Kljub posodobljeni različici mednarodne klasifikacije, ki transspolnosti ne obravnava več kot duševno motnjo, pa je v Sloveniji še vedno v uporabi starejša različica. "Transosebe smo patologizirane, podvržene obvezni psihiatrični in medicinski obravnavi in diagnozi duševne motnje, ki jo potrebujemo za sicer povsem birokratski postopek potrditve podatka o spolu v dokumentih in v situacijah, kadar potrebujemo zdravstveno oskrbo za lajšanje spolne disforije," so zapisali v današnji izjavi za javnost.

Tudi raziskava Zavoda Transakcija Vsakdanje življenje transspolnih oseb v Sloveniji iz leta 2019 je pokazala, da večina transspolnih oseb (78 odstotkov na vzorcu 113 oseb) želi, da bi bil za pravno potrditev spola samoidentifikacija zadosten pogoj za vključitev v postopek.

Zahtevajo pravno priznanje

V transskupnosti zato želijo ureditev pravnega priznanja spola izključno na osnovi samoidentifikacije. Kot so izpostavili, lahko samo sami "določamo, mislimo, čutimo in živimo lastno identiteto in nobena zdravstvena ali druga institucija nima pravice posegati v našo realnost, odločati o nas, namesto nas ali za nas". Pri ureditvi te spremembe je zdaj po navedbah zavoda na potezi ministrstvo za zdravje.

Pred ministrstvom so zato danes pripravili umetniško akcijo z naslovom Geode transspolnosti. V geodah – to so sicer geološke tvorbe, napolnjene s kristali –, ki so jih ustvarili in danes raztrgali transumetniki, so se skrivala potrdila o transseksualizmu. Tudi ta so v današnji akciji uničili. Kot je ob tem dodal Nuka Horvat iz zavoda Transakcija, so bile geode poimenovane zelo ironično, saj je vse, kar naj bi bilo v njih pomembno in dragoceno, omenjeno potrdilo. "Vizualno smo želeli predstaviti naša doživljanja te patologizacije, ki jo doživljamo v Sloveniji," je dejal v izjavi za STA.

Družbena stigmatizacija, transfobija

Opozarjajo tudi, da imajo številne transspolne osebe zaradi družbene stigmatizacije, vsakodnevne (samo)cenzure in transfobije težave v duševnem zdravju. "Ampak ne zaradi tega, ker s(m)o trans, temveč zaradi načinov, kako družba obravnava transspolnost in transosebe," so dodali.

Zato se prav tako zavzemajo za sistemsko ureditev skrbi za duševno zdravje transspolne skupnosti, ki naj vključuje tako preventivne kot kurativne programe za krepitev duševnega zdravja transspolnih oseb. Kritični so, da se odgovornost za preventivo in kurativo duševnega zdravja transoseb prelaga na nevladne organizacije.

O depatologizaciji transspolnih oseb bodo spregovorili tudi na torkovi okrogli mizi, ki bo potekala v ljubljanskem Pritličju z začetkom ob 18. uri. Med drugim bodo odprli obstoječe stanje na področju zdravstvene oskrbe transspolnih oseb v procesu medicinske tranzicije. Prav tako bodo govorili o tem, kako transspolne osebe doživljajo prejem psihiatrične diagnoze in kako ta vpliva na vsakdanje življenje transspolnih oseb.