Piškoti, napolitanke, jušni koncentrati, rastlinske smetane, čips, ocvrt krompirček, celo mleko v prahu. Vsi ti izdelki vsebujejo škodljive transmaščobne kisline, ki močno povečujejo tveganje za srčni udar ali kap. Te nevarne snovi, ki na embalažah izdelkov niso niti označene, številni primerjajo s cigaretami. Pet gramov zaužitih transmaščobnih kislin na dan ima namreč za posledico bistveno povečano tveganje za nastanek kapi, podobno kot od pet do 10 pokajenih cigaret.

Kaj so transmaščobne kisline?
Transmaščobne kisline ali bolj znane transmaščobe so stranski produkt, ki nastane pri kemijskem procesu, ko rastlinsko maščobo spremenijo iz tekoče v trdno obliko. Kot nam je povedal dr. Blaž Cigič z Biotehniške fakultete, tekoča maščoba ni vedno zaželena, "zato so v drugi polovici 20. stoletja ugotovili, da je iz teh nenasičenih maščobnih kislin mogoče narediti poltrde maščobe, recimo margarine, kjer se je delež CIS-maščob zmanjšal, delež nasičenih maščob pa povečal, hkrati pa so potem kot stranski produkt nastale tudi transmaščobne kisline". Ali so naravne transmaščobne kisline manj škodljive od tistih, ki so produkt industrijske hidrogenizacije, znanstveniki še ugotavljajo. Dejstvo pa je, da transmaščobnih kislin naše telo ne potrebuje in imajo le škodljive učinke. "Večje uživanje transmaščobnih kislin na splošno vpliva na moteno presnovo maščob, sploh na povišanje slabega holesterola, večjo agregacijo trombocitov in zvišuje krvni tlak, vse to pa potem vpliva na povečanje srčno-žilnih bolezni," nam je povedala Vida Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zadnje raziskave kažejo, da uživanje transmaščob neugodno vpliva na nosečnice in plod, povezano je tudi z nastankom raka dojke in debelega črevesa, vpliva pa tudi na pojav astme in alergij pri otrocih. In kako kupec lahko ugotovi, ali izdelek vsebuje transmaščobne kisline? "Ne more. V Evropi ne. Lahko, le če na izdelku piše, da vsebuje hidrogenirana rastlinska olja. Ne vemo pa, koliko je tega," pravi dr. Blaž Ciglič. Na vprašanje, zakaj taka olja v industriji sploh uporabljajo, inženirka živilska in prehrane Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana Urša Vezjak pravi, da gre "v večini primerov res zgolj za zaslužek, saj gre pri tem samo za nadomeščanje masla". To je po nekaterih virih več kot štirikrat dražje.

Odslej največ dva grama transmaščobnih kislin
Pravilnik, ki bo določil najvišjo dovoljeno vsebnost transmaščobnih kislin v živilih, bo zavezujoč za izdelke slovenskih proizvajalcev in za živila iz uvoza ter obroke v gostinskih lokalih in institucionalnih obratih javne prehrane. "Ta pravilnik bo omejil transmaščobne kisline v živilih na dva grama na sto gramov skupnih maščob v živilu," je povedala dr. Marjeta Recek, vodja Sektorja za obvladovanje nalezljivih bolezni, hrano in okolje na Direktoratu za javno zdravje. Štiri leta stara raziskava, ki je bila podlaga za zakonsko omejitev transmaščob v živilih, je pokazala, da se je razpoložljivost živil, ki vsebujejo transmaščobe, v primerjavi z letom 2012 zelo povečala. "Raziskava je tudi pokazala, da je zelo problematična margarina, ki se uporablja kot surovina v pekarnah in slaščičarnah. Gre za tip margarine, ki je cenejši in ga pogosto uporabljajo." Takšne maščobe je mogoče kupiti v veleprodaji, zaradi česar sicer niso dostopne potrošnikom neposredno v trgovinah, kljub temu pa ogrožajo zdravje ljudi, saj se uporabljajo kot sestavina v drugih živilih. Proizvajalci in gostinci bodo zdaj imeli na voljo leto dni časa, da se pripravijo na spremembe.

V danskih trgovinah tudi nevarni izdelki z Balkana
Podatki mednarodnega raziskovalnega projekta Univerze v Köbenhavnu, kjer spremljajo razpoložljivost transmaščobnih kislin v živilih v različnih državah, so pokazali na živila z razmeroma visokimi vrednostmi transmaščobnih kislin v živilih na slovenskem trgu, predvsem v piškotih in vafljih. V okviru vrednotenja predpakiranih živil na prodajnih policah je bilo ugotovljeno, da se delno hidrogenirane rastlinske maščobe najpogosteje pojavljajo v piškotih in sladicah, prigrizkih, pekovskih izdelkih in predpripravljenih živilih. Gre za zelo širok nabor živil, ki so na prodaj v pekarnah, delikatesah, slaščičarnah, restavracijah in pri ponudnikih prehrane, ki za pripravo obrokov uporabljajo maščobe slabše kakovosti, ki so običajno cenejše in le delno hidrogenirane. Kot nam je povedal dr. Steen Stender s koebenhavnske univerze, so z omejitvijo vsebnosti transmaščob na leto preprečili od 800 do 900 smrti. Na Danskem nadzoruje živila urad, podoben slovenski Upravi za varno hrano. Posebnih nepravilnosti ne odkrivajo, Stender pa pravi, da so našli v manjših trgovinah veliko izdelkov, ki so vsebovali nevarne transmaščobe in "so bili narejeni na Hrvaškem, v Srbiji in Sloveniji".

Subvencionirana študentska hrana zgled
Projekt Veš, kaj ješ, študent?, s katerim je Zveza potrošnikov Slovenije konec lanskega leta preverjala kakovost študentske subvencionirane prehrane, je pokazal, da se je stanje na področju študentske prehrane glede vsebnosti transmaščobnih kislin v zadnjih 13 letih bistveno izboljšalo. Kot nam je povedala Marjana Peterman, so v vseh vzorcih našli med 0,4 in 0,7 grama transmaščob na sto gramov živila, "kar je normalna količina teh kislin, ki so lahko že v izvirnem živilu, ne pa zaradi procesiranja". Do polne uveljavitve novega pravilnika pa tudi potem Petermanova potrošnikom priporoča dosledno branje deklaracij, kar jih po nekaterih raziskavah počne le petina. "Če na deklaraciji piše, da živilo vsebuje hidrogenirane maščobe, potem ga ne kupite," pravi Marjana Peterman in dodaja, naj bodo potrošniki pazljivi tudi doma. "Tudi pri pregrevanju nerafiriranih olj nastajajo transmaščobe. Če torej doma cvremo, in to počnemo pri visoki temperaturi – nekateri recepti svetujejo celo temperaturo nad 200 stopinj Celzija – je to lahko zelo nevarno. Pri taki temperaturi lahko iz dobrega olja naredimo veliko škode za svoje zdravje." Največ transmaščob potrošniki zaužijejo v obratih hitre hrane.

Kako se bodo na nov pravilnik prilagodili proizvajalci in gostinski obrati? Kdo bo izvajal nadzor? Ali bodo nekateri izdelki izginili s prodajnih polic ali jih bo proizvajalcem uspelo prilagoditi novim omejitvam? Odgovore bodo iskali v oddaji Koda v torek, 20. marca 2018, ob 17.25 na 1. programu Televizije Slovenija.