Virus Zahodnega Nila prenašajo komarji. Najpogosteje se zato pojavlja v toplejših mesecih, ko so komarji najaktivnejši. Zelo redko se virus prenese med ljudmi s transfuzijo, tkivi ali darovanimi organi.

Virus so odkrili leta 1937 na severozahodu Ugande. Okužbe z njim so v preteklosti že bile tudi v Sloveniji. Tako je bila leta 2013 in leta 2017 zaznana po ena prijava, leta 2018 pa jih je bilo pet.

So pa letos, že zgodaj v sezoni, o primerih okužb poročali iz nekaterih držav EU-ja, tudi sosednjih. Letos so tako o pojavu virusa Zahodnega Nila poročale Italija, Avstrija, Madžarska, Hrvaška, Španija, Francija, Bolgarija, Nemčija, Romunija. Prav tako so bili primeri okužb z virusom v Srbiji, Albaniji in na Kosovu.

Kakšen je potek bolezni?

Kot so pojasnili na NIJZ-ju, po piku okuženega komarja večina ljudi ne zboli, saj v približno 80 odstotkih okužba poteka brez simptomov. Manjši del okuženih razvije kratkotrajno vročinsko bolezen, ki jo spremljajo simptomi, kot so slabo počutje, glavobol, vročina, izpuščaji, bolečine v mišicah in sklepih (vročica Zahodnega Nila). Bolezen se običajno pojavi od tri do 14 dni po okužbi.

Večje tveganje za hujši potek bolezni imajo starejši od 50 let in tisti z oslabljenim imunskim sistemom. Za okužbo pa so dovzetni vsi, ki z virusom še niso bili okuženi. Po okužbi je imunost najverjetneje dolgotrajna.

Cepiva ni, hujši potek bolezni potrebuje zdravljenje v bolnišnici

Blage oblike bolezni ne potrebujejo zdravljena, pri hudih pa je običajno potrebno zdravljenje v bolnišnici. Učinkovitih protivirusnih zdravil ni. Zdravljenje je simptomatsko, kar pomeni, da se lajšajo simptomi bolezni, ter podporno – podpirajo se prizadeti organski sistemi.

Prav tako ni cepiva, ki bi preprečilo okužbo z virusom pri ljudeh. Najučinkovitejši ukrep za zmanjšanje tveganja okužbe na območju, kjer kroži virus Zahodnega Nila, so zato ukrepi za preprečevanje pikov komarjev.

Gre za avtohtone okužbe

Dva od okuženih z virusom Zahodnega Nila v Sloveniji so sprejeli na oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Maribor. "Eden je imel blažji potek in je že odpuščen, drugi ima nekoliko težji potek, določene zaplete, ni pa življenjsko ogrožen," je za STA povedala predstojnica oddelka Božena Kotnik Kevorkijan.

"Predvsem je zanimivo to, da sta dobila okužbo pri nas, to so torej avtohtone okužbe, niso vnesene iz tujine," je dodala predstojnica.

Pojasnila je, da se bolezen ne prenaša s človeka na človeka. Omenjeni osebi ne prihajata iz istega okolja, je navedla.