"Prihaja pomlad, ko bomo spet več v naravi, ko začnemo razmišljati o svoji postavi v poletnem času in ko bo marsikdo začel po dolgem času spet trenirati. Kako naj se pripravijo predvsem tisti, ki so pozimi bolj ko ne mirovali?” zanima voditelja.

“Pogosto so to hitri začetki, ko se ljudje odločijo, da bodo tekli po deset kilometrov na dan, a pri tem se hitro lahko poškodujejo. Glavno vodilo je postopnost, počasen začetek,” svetuje Simon Dovč. Ob tem meni, da je še vedno podcenjena vadba za moč, saj tudi tekači za svoj šport potrebujejo primerno moč.

Kako se pripraviti in kako pravilno izvajati vadbo?

Kratek seznam navaja poglavitne točke: izbira ustrezne opreme in ustrezne vadbe, ogrevanje in pravilna tehnika vadbe ter ustrezna intenzivnost vadbe, ohlajanje in raztezanje po njej in za konec še nadomeščanje izgube vode oziroma hidracija.

“Ogrevanje kdaj pa kdaj preskočimo,” pravi voditelj, “ali šteje, če se na primer s kolesom peljem v fitnes, je to ogrevanje?”

Tako ogrevanje ni dovolj specifično, odgovarja fizioterapevt Dovč. Dvigovalci uteži začenjajo s palico brez uteži, zato da se ogrejejo mišice za ta gib in da se trenira gib sam, šele potem se postopno povečuje breme. O pomenu in načinu ohlajanja po vadbi pa pravi, da se opušča statično raztezanje po vadbi, saj nima takega učinka, kot so mu ga pripisovali. Je seveda pomemben pri športih, kot je gimnastika, pri kateri je potrebna velika gibljivost. Za rekreativnega tekača pa je dovolj kratek razteg.

Prisluhniti lastnemu telesu se lahko naučimo, lahko poskusimo, a to je res pomembno, pravi dr. Zupančič. Ob nenadni ostri bolečini se ne sme vztrajati, treba se je ustaviti in oceniti stanje. Fizioterapevt Dovč pritrjuje, vodilo naj bo vadba do meje bolečine. Bolečina pomeni, da nekje nekaj dražimo, in če še kar vztrajamo, je škoda navadno večja. Pametno je odnehati, počakati kakšen dan, in če bolečina ne popusti, poiskati pomoč ali fizioterapevta ali osebe, ki zna oceniti stanje in dati napotke.

S tem se voditelj strinja in obenem ugotavlja, da marsikak motivacijski napotek za vadbo, ki ga je najti na spletu, priporoča prav nasprotno: potiskaj se dalje, bolečina pomeni mišično rast in podobne nesmisle je našel tam. Veliko bolje je upoštevati tale napotek: ”Počasi začni in poslušaj telo. Bolečina je namreč opozorilo, da nekaj delamo narobe.”

“Seveda,” se strinja Simon Dovč, “rekreativni športniki naj ne gredo čez mejo bolečine. Drugače pa je pri vrhunskem športu. Tu je bolečina del treninga, tekmovanja, prav tako pa tudi poškodbe.” Ob tem se dr. Zupančič spomni na medicinski nauk, da ekstremni šport ni zdrav, in postavi to provokativno vprašanje sogovorniku: ekstremni šport ni zdrav, a vseeno nas mika izkusiti, kje so meje človeške moči, vzdržljivosti. Kako gleda na to sam kot športnik?

V Sloveniji veliko ljudi teče, vsi bi radi bili maratonci, tekli deset kilometrov na dan, ugotavlja Simon Dovč. Ampak zavedati se je treba, da ekstremni šport, tako kot profesionalni tekmovalni šport ni zdrav. To je treba vzeti v zakup, poškodbe pridejo, ker so tu preobremenitve. Veliko je mogoče narediti s prevencijo, da se poškodbe preprečijo, in tudi z regeneracijo. A športne poškodbe so pri vrhunskem športu neizogibne.

“Zelo zanimiva perspektiva,” meni voditelj, ”saj športnike gledamo ob njihovih najvišjih dosežkih, ne vidimo pa teh procesov regeneracije in priprav. Nekdo, ki bi rad bil tekač in gleda vrhunskega tekača, si misli, da je v tem popoln.”

“Da,” pravi fizioterapevt in kineziolog Simon Dovč, “v ozadju se dogaja še marsikaj drugega. Profesionalni boks, na primer, ima dvanajst rund, olimpijski le trikrat tri minute. A kaj vse stoji za tem – treningi, priprave, prevencijski in rehabilitacijski treningi, to pa je druga zgodba.”
Voditelj se vrne k vprašanju o ostri bolečini med vadbo. Kaj storiti, če sumimo, da gre za poškodbo?

Najbolje je malo počakati, svetuje fizioterapevt. Ni vse zrelo za urgenco, ki je namenjena urgentnim, življenje ogrožajočim stanjem. Tkivo naj se ohladi, umiri, potem se laže postavi ocena stanja. Navadno se lahko kmalu začne z vadbo, vendar s prilagojeno vadbo. Samo ležanje ne prinese izboljšanja. Pomembno je oceniti, kdaj si ne moreš pomagati sam in je treba poiskati pomoč.

Pogosta in ne le športna poškodba, je zvin gležnja. Pri hujših primerih je treba najprej k zdravniku. Pri blažjih poškodbah pa lahko pomaga fizioterapija in o tem več v prispevku. Zvini gležnja se po nastanku razlikujejo, zato fizioterapevt natančno izpraša pacienta o poteku poškodbe in posledicah. Šele po pregledu pa lahko določi ustrezno terapijo, v tem primeru globinsko masažo mehkega tkiva, s katero želi preprečiti nastanek brazgotin oziroma ohraniti prožnost tkiva, ko se celi. Fizioterapija pomaga tudi povrniti poln obseg giba v sklepu. Vnetje, ki se po poškodbi razvije v mehkem tkivu, blaži z laserjem, ta pa deluje biostimulativno in pospešuje celjenje. Elektrostimulacija, ki temelji na menjavi nabitosti magnetnega polja, je terapija, ki pospešuje dogajanje v celicah, prekrvavitev, obnavljanje in s tem celjenje poškodbe v mehkih in gostejših tkivih, ob tem pa deluje tudi protibolečinsko.

Pri kontaktnih športih je izpostavljenost poškodbam še večja. Gost v studiu je boksar Aljaž Šircelj, ki na vprašanje, ali je mogoče boksati na varen način, odgovarja takole: da in ne – predvsem mora paziti, da ne dobi udarca. Za to sta potrebni hitrost in presoja, kdaj udariti. A tudi bolečino je treba znati prenesti. Se pa značilni boksarski poškodbi tudi Aljaž ni izognil. To je tendinitis rotatorne manšete; pekočo bolečino ob močnem udarcu, ki ga je sprožil, je začutil v zgornjem delu hrbta, a je tekmo moral seveda nadaljevati. Fizioterapevt Dovč pojasni, da je to vnetje Aljaž imel že pred to tekmo, gre za tako imenovani preobremenitveni sindrom. V tistem trenutku pa se je ta poškodba še povečala in prav tako tudi vnetje. Hitro sta fizioterapevtom začela rehabilitacijo z vajami in razgibavanjem, terapijo z laserjem in udarnimi valovi, opiše boksar Aljaž dejavnost po poškodbi. Oteklina je kmalu splahnela in celjenje je potekalo razmeroma hitro. Hitrost celjenja je odvisna od stopnje poškodbe, pojasni fizioterapevt. Če bi bila Aljaževa mišica pretrgana, bi ga morali operirati. Fizioterapija ima seveda meje, do katerih je lahko uspešna v pomoči pri poškodbah. Zato fizioterapevt ali kineziolog napotita poškodovanca k zdravniku, kadar presodita, da je to potrebno.

"Ali je pri borilnih športih največ poškodb in morajo biti zato športniki zelo pazljivi?" zanima voditelja dr. Zupančiča.

"Zanimivo, pri teh športih je razmeroma malo poškodb," odgovarja Simon Dovč, "prav zaradi strahu pred poškodbami, ki je kar nekakšen tabu. Daleč največ poškodb je pri nogometu. Strgane križne vezi pri popoldanskem igranju, to je najpogostejša poškodba. In tudi pri drugih klasičnih športih, ki jih igrajo ljudje za rekreacijo, na primer pri košarki."

Kako poteka eden izmed načinov rehabilitacije s kineziološkimi trakovi, prikažeta gosta oddaje na primeru obravnavane značilne poškodbe pri boksu. Fizioterapevt močneje napne trak, ki ga sidra na prednjem delu torza in pričvrsti na zgornjem delu hrbta, da prepreči zdrs rame naprej. S tem zmanjša gib in možnost za draženje vnetega mesta. Kineziološki trakovi so različnih moči, novejši so narejeni iz lateksa in so bolj elastični, pojasni kineziolog in fizioterapevt Simon Dovč. Stabilizacija sklepa se z njimi uspešno doseže, tudi pri oteklinah in podplutbah je trak učinkovit. Na spletu pa je dostopnih veliko načinov aplikacije, tako da si lahko trak namestimo tudi sami.

"Ali je kineziološki trak smiselno uporabiti tudi pri bolečini v hrbtu, križu?" zanima voditelja. "Da, če gre za mišično bolečino," odgovarja fizioterapevt, "pri herniji diska pa to ne pomaga."