Začetek sezone gripe se po besedah Nadje Šinkovec Zorko z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pričakuje v naslednjih tednih, običajno se začne proti koncu leta in doseže vrh v januarju ali februarju. Smo pa v Sloveniji že potrdili posamezne primere gripe, podobno velja za druge nalezljive bolezni, kot so pnevmokokne okužbe in respiratorni sincicijski virus (RSV).

"Slovenija je žal ena od evropskih držav z najmanjšo precepljenostjo proti gripi in smo še zelo daleč od cilja Svetovne zdravstvene organizacije, da bi se v vsaki sezoni gripe cepilo vsaj 75 odstotkov starejših od 65 let," je povedala na okrogli mizi.

V lanski sezoni se je proti gripi cepilo okoli šest odstotkov Slovencev, pri starejših od 65 let je bil delež precepljenosti 19 odstotkov.

Specialistka infektologije in pediatrije Tatjana Mrvič s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na UKC-ju Ljubljana je pojasnila, da lahko pride do resnejših zapletov zaradi gripe ne le pri bolj ogroženih skupinah, ampak tudi pri sicer povsem zdravih ljudeh.

"Tudi ti lahko pristanejo zaradi hujše oblike bolezni v intenzivni enoti," je dejala in potrdila, da se število respiratornih virusnih okužb v zadnjih tednih povečuje, ne samo na infekcijski kliniki, ampak tudi v urgentni ambulanti interne klinike. "Dotok pacientov je kar velik, tako da že počasi zmanjkuje postelj, pa se sezona še ni začela. Trenutno opažamo, da je potrjenih nekaj več okužb z RSV-jem pri dojenčkih oziroma majhnih otrocih, tako da bo to nekakšen prvi val, v enem mesecu verjetno sledi sezona gripe," je dejala.

Podobno opažajo v ambulantah družinske medicine. Specialistka družinske in urgentne medicine Vesna Homar iz Zdravstvenega doma Vrhnika je povedala, da priporočajo cepljenje proti gripi in drugim nalezljivim boleznim celotni populaciji, ne le najbolj ogroženim skupinam. "Ljudje se morajo zavedati, da je to zelo pomembno ne le zanje osebno, ampak tudi za ljudi okoli njih," je poudarila.

Cepljenje je najučinkovitejša zaščita pred nalezljivimi boleznimi

Visok delež precepljenosti je pomemben še posebej med starejšimi, na primer v domovih za starejše, kjer je v teh dneh treba delovati še posebej previdno. Prehlajeni sorodniki naj ne hodijo na obiske, obiskovalci naj bodo cepljeni, pa tudi sicer naj ljudje upoštevajo zaščitne ukrepe, kot so dosledno umivanje rok, pogosto prezračevanje prostorov in prednostno zadrževanje na svežem zraku.

Specialist pediatrije in predsednik sekcije za primarno pediatrijo Denis Baš je med drugim navedel spletno stran cepljenje.info, kjer lahko ljudje najdejo vse potrebne in verodostojne informacije.

Opaža namreč, da ljudje še vedno premalo vedo o nevarnosti posameznih nalezljivih bolezni in pomenu ustrezne zaščite pred njimi. Ključno se mu zdi, da se v javnosti znova vzpostavi zaupanje do cepljenja, ki se je med epidemijo covida 19 skrhalo. "Dajmo izkoristiti, kar država plača, in se cepiti, da lahko živimo čim bolj polno življenje. Tveganja cepljenja so zelo majhna, koristi pa zelo velike," je dejal.

"Cepljenje je še vedno najučinkovitejši in najvarnejši način za zaščito pred nalezljivimi boleznimi," je poudarila tudi Nadja Šinkovec Zorko. To po njenih besedah velja tako za obvezna kot priporočljiva cepljenja, pa tudi za bolezni, ki jih trenutno v Sloveniji ni več, a obstajajo drugje po svetu in se lahko s potovanji ponovno prenesejo k nam. "V Sloveniji imamo dobra, učinkovita in varna cepiva, zato res ni razlogov za oklevanje za cepljenje," je dodala.