Predsednik sveta Tomaž Glažar je po seji dejal, da poslovanje zavoda najbolj bremeni poraba materiala, stroški storitev in porast stroškov dela. Ob tem je poudaril, da je v zdravstvenem sistemu količina sredstev omejena in za potrebe UKC-ja Ljubljana velikokrat premajhna. Prav zato so člani sveta vodstvu dali na voljo pol leta, da pripravi vsaj osnutek dolgoročne strategije razvoja.
Generalni direktor UKC-ja Ljubljana Andraž Kopač je presežek odhodkov pripisal tudi dragim zdravilom in poudaril, da morajo z ministrstvom za zdravje doseči ravnovesje. Poudaril je tudi, da če hočejo zagotavljajo bolnikom najboljše, morajo slediti slediti razvoju medicine, kar pomeni tudi razvoj novih metod in tehnik. To pa vse prinaša stroške, je še dodal.
Politiki morajo razumeti, da je potrebno več denarja
Med klinikami, ki so imele največ izgube, je tudi pediatrična klinika, katere strokovni direktor Rajko Kenda poudarja, da dobijo premalo sredstev glede na opravljeno delo. Tako vsako leto sprejmejo približno 12.500 otrok, plačilo pa dobijo za 10 tisoč otrok. "Dokler politiki ne bodo razumeli, da je potrebno bistveno več denarja, toliko časa se bo gnev ljudi zlival na zdravstvene delavce," meni Kenda
Podobno presežek opravljenega dela izpostavljata tudi strokovni direktor interne klinike Zlatko Fras in poslovni direktor kirurške klinike Matjaž Tavčar. Na interni kliniki opravijo največ transplantacij na milijon prebivalcev na svetu, za primerjavo je poudaril, da v ZDA naredijo 11 transplantacij na milijon prebivalcev.
Letos povečali premostitve do transplantacije
Na kirurški kliniki pa se je povečalo število bolnikov s poškodbami hrbtenice, spodnjih okončin, s tetraplegijo ali paraplegijo, zdravljenje katerih je prav tako zelo drago. Bolniki so plačani v okviru obstoječih skupin primerljivih primerov, kar pa velikokrat ne pokrije dejanskih stroškov njihovega zdravljenja.
Tavčar še izpostavlja, da so letos bistveno povečali premostitve do transplantacije, kar pomeni, da bolnikom, ki čakajo na primerno srce, omogočijo, da ob popuščanju srca ali nevarnosti, da takšne transplantacije ne bi dočakali, dajo podporo delovanju srca, ki pa stane 100.000 evrov na bolnika. Takšnih so letos naredili že 12, v prvem polletju pa so na kirurški kliniki obravnavali štiri odstotke več bolnikov od lani.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje