Po seji sveta zavoda je vodstvo javnosti predstavilo akcijski načrt poslovanja z dobavitelji. Generalni direktor UKC-ja Ljubljana Marko Jug, strokovni direktor Gregor Nočič in pomočnik generalnega direktorja za nabavno dejavnost Drago Kreš so na novinarski konferenci predstavili akcijski načrt za zagotavljanje skladnosti poslovanja z dobavitelji.

Direktor Jug je spomnil, da se je revizijsko poročilo nanašalo na obdobje od leta 2019 do 2022. Revizijo je izvedlo podjetje Ernst & Young. Vodstvo zavoda pa se je po njegovih besedah v akcijskem načrtu za skladnost z dobavitelji odzvalo tudi na vse ugotovitve Računskega sodišča, ki se nanašajo na leto 2018.

Akcijski načrt je po besedah direktorja usmerjen v preprečevanje tveganj za mogoče zlorabe in v odpravo neskladnosti poslovanja. Utemeljen je na 17 kritičnih tveganjih, ki so bila prepoznana med revizijo, in nanje tudi zelo konkretno odgovarja.

Sorodna novica Revizija poslovanja UKC-ja Ljubljana pokazala številna neskladja z zakonom o javnih naročilih

Jug je pojasnil, da je akcijski načrt utemeljen na treh stebrih. Prvi steber predstavlja preprečevanje odklonov, drugi odkrivanje odklonov in tretji ukrepanje na vseh področjih. Naloge bo izvajalo tako poslovodstvo kot vodje na nižjih segmentih znotraj bolnišnice. Po letu dni bodo pripravljeni tudi kazalniki, iz katerih bo razvidno, ali je bilo ukrepanje uspešno. V pripravi je tudi etični kodeks, ki naj bi bil dokončan oktobra letos.

Jug je prepričan, da je akcijski načrt primeren za temelj poslovanja večine zdravstvenih zavodov v Sloveniji. "Dokument bo pokazal smer, v katero se morajo javni zdravstveni zavodi premikati." Kot je dodal Jug, UKC Ljubljana ne more preiskovati vseh nepravilnosti, ki jih je razkrilo revizijsko poročilo, to nalogo bo opravilo ministrstvo za zdravje, UKC pa mora v prihodnje predvsem izboljšati svoje poslovanje.

Kreš: Cilj je preprečevanje tveganj

Pomočnik generalnega direktorja za nabavno dejavnost Drago Kreš je v uvodu dejal, da se akcijski načrt nanaša predvsem na preprečevanje tveganj, ki jih je razkrilo poročilo.

Ker znotraj UKC-ja Ljubljana deluje približno deset klinik, so po besedah Kreša postopki javnega naročanja izjemno kompleksni in množični. Za pomoč pri izvajanju javnih naročil bodo med drugim angažirali tudi zunanje pravne pisarne in tako izvedli "outsourcing" nekaterih naročil. Kot zelo pomembno je poudaril tudi izobraževanje zaposlenih. Pripravljajo se krajša navodila za vse zaposlene, ki so vključeni v nabavni proces. "Ko bomo ustrezno usposobili vse, ki so vključeni v nabavni proces, bomo del odgovornosti prenesli na posamezne klinike, da se bodo tudi vodje posameznih organizacijskih enot v večji meri vključevali in bomo lažje obvladovali celoten proces nabave ter vzpostavili vzdržen poslovni model."

Vzpostavljeni bodo tudi klicni centri, prek katerih se bodo izmenjevale informacije o potrebah na posameznih oddelkih. Kot je dodal Kreš, se vseh nepravilnosti po revizijskem poročilu zavedajo in imajo zelo jasen načrt, kako jih bodo odpravili.

Nove tehnike naročanja

UKC Ljubljana se sicer s problematiko javnega naročanja ukvarja že dalj časa in je v nabavi že sprejel nekatere ukrepe, je dejal Kreš, ki je po nastopu svojega položaja pred dvema letoma začel uvajati nove tehnike naročanja.

Te po njegovih besedah omogočajo, da se nabave UKC-ja spravijo v pravni okvir oziroma da se pri vseh nabavah deluje v skladu z zakonom o javnem naročanju. Vrednost nabav, ki jih upravlja UKC Ljubljana, sicer letno znaša približno 290 milijonov evrov. "Začeli smo uvajati dinamični nabavni sistem, začeli smo z vsemi postopki e-dražbe, začeli smo uporabljati izločene sklope, kar pomeni, da lahko 20 odstotkov vrednosti, ki je vezana na posamezno javno naročilo, izvedemo že v prvi fazi, ko je podpisan predlog za začetek postopka nabave. Začeli smo tudi seznanjati potencialne dobavitelje prek različnih združenj, v katera so vključeni z namenom, da se pri nabavi ne omejuje konkurenca," je pojasnil Kreš.

Poudaril je, da je spremenjen tudi postopek razkritja razpoložljivih sredstev. Kot namreč ugotavljajo, je treba sredstva, s katerimi razpolaga UKC Ljubljana, razkriti šele v fazi, ko ponudbe prispejo "v hišo". Kar naj bi omogočalo precej gospodarnejše nabave. "Ugotavljamo, da smo s tem spremenjenim postopkom ustvarili že veliko prihrankov."

Nevrokirugu Bošnjaku izdali novo opozorilo pred odpovedjo

S posodobitvijo informacijskega sistema bodo tudi preverjali lastniško strukturo dobavitelja in morebitno povezanost z zaposlenimi. V pripravi je tudi etični kodeks, v tem smislu pa so dopolnjene še pogodbe o zaposlitvi. Je pa kirurg Roman Bošnjak zdaj prejel še drugo opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja, ki se nanaša na sorodstveno povezavo z dobaviteljem, o čemer pa kirurg ni seznanil nadrejenega, je poročal Radio Slovenija.

Svojega nadrejenega torej ni seznanil z morebitnim konfliktom interesov v primeru poslovanja med kranjskim podjetjem Medicolink in Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana.

Sorodna novica Bošnjaku dali opomin pred odpovedjo, nove informacije bi lahko vodile do prekinitve pogodbe

V oddaji Tarča so pred tedni razkrili povezavo družine Romana Bošnjaka s podjetjem, ki je skoraj ves svoj prihodek ustvarilo v poslu z oddelkom za nevrokirurgijo ljubljanskega kliničnega centra, ki ga je vodil Bošnjak. Po ugotovitvah Tarče je brat kirurga Igor Bošnjak tesno povezan s kranjskim podjetjem Medicolink, ki dobavlja kostne nadomestke in potrošni material za nevrokirurgijo v UKC Ljubljana.

Potrebovali bi več jasnih dejstev in podatkov, ki jih trenutno nimajo, je o tej temi dejal direktor Jug, so pa celotno zadevo predali policiji in protikorupcijski komisiji. Ugotovili so tudi, da je Bošnjak sodeloval pri pripravi specifikacij za blago, ne pa tudi v komisiji za izbor in torej ni imel "direktnega vpliva na izbor izdelkov in tudi v postopkih nabave ni sodeloval," je pojasnil.

Ob tem Jug poudarja, da le gre za vrhunskega strokovnjaka in bi njegova izguba zmanjšala možnosti zdravljenja pacientov. Tudi po novem opozorilu pred odpovedjo pa Bošnjak po Jugovih pojasnilih ostaja v službi v UKC Ljubljana in redno opravlja svoje delo in aktivnosti. Novo opozorilo pred odpovedjo namreč ni "nadgradnja prvega prekrška," zaradi katerega je Bošnjak opomin pred odpovedjo dobil že sredi marca. "Če bi šlo za prekršek po že izdanem prvem opozorilu pred odpovedjo in bi šlo za drugi prekršek, bi Bošnjak prejel redno odpoved delovnega razmerja. Ker pa je bil ta prekršek storjen pred izdajo opozorila, se ne more upoštevati kot drugi, ampak kot nov prekršek," je pojasnil Jug.

Izredni notranji nadzor zaradi nepravilnosti v varnostni službi

V UKC-ju Ljubljana ob tem poteka tudi izredni notranji nadzor nad poslovanjem službe za korporativno varnost, kjer naj bi se dogajale različne nepravilnosti. Kot je pojasnil pooblaščenec UKC-ja za nenasilje Nejc Seitl, bo nadzor predvidoma končan do konca meseca.

Po neuradnih informacijah POP TV-ja naj bi bil povod incident nekdanjega vodje službe Matjaža Tavčarja. Kot je na novinarski konferenci, sicer namenjeni predstavitvi vsebine seje sveta Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, dejal vodja urada za pohvale in pacientove pravice ter pooblaščenec za nenasilje Seitl, je v obravnavo prejel prijavo zaradi trpinčenja, nadlegovanja in spolnega nasilja. Podali so jo nekateri zaposleni v službi za korporativno varnost zoper svojega takratnega vodjo.

"Na podlagi preučitve vseh dokazov, opravljenih razgovorov s temi zaposlenimi in analize dogodkov sem sprejel lastno dokazno oceno, da takratni vodja službe ni izvajal mobinga oziroma nedovoljenega trpinčenja na delovnem mestu, saj sem ocenil, da ni šlo za neka ponavljajoča se in sistematična negativna oziroma žaljiva ravnanja," je dejal.

"To sicer ne pomeni, da pri svojem delu nisem zaznal drugih nepravilnosti, zlasti tistih, vezanih na kršitve pogodbe o zaposlitvi, kršitve etičnega kodeksa in kršitve pravil glede gibanja oseb v upravnih območjih," je poudaril.

Nadzorne kamere posnele nespodobno vedenje

Seitl je med obravnavo primera namreč od žvižgača prejel kopije posnetkov videonadzornih kamer, na katerih je bilo razvidno "nespodobno vedenje takratnega vodje službe na upravnem območju v UKC-ju Ljubljana". Žvižgač jih je posredoval z obrazložitvijo, da mu je takratni vodja službe naročil, da naj posnetke umakne in zavaruje, saj naj bi obstajal sum, da lahko te posnetke kdo izkoristi za izsiljevanje.

Kot je pojasnil Seitl, so na podlagi ugotovitev vodstvu UKC-ja med drugim predlagali izredni notranji nadzor nad delom službe za korporativno varnost in njeno reorganizacijo. Nekatere od predlaganih ukrepov je vodstvo že izvedlo, druge še izvaja.

Delo nadzorne komisije je po Seitlovih besedah zelo zahtevno, saj se preiskava ne nanaša samo na videoposnetke, temveč so jo razširili tudi na druga področja dela službe. Do konca preiskave podrobnosti ne more razkriti, je dejal.

Razbita steklena vrata

Kot je v četrtek poročal POP TV, naj bi bil nekdanji vodja službe za korporativno varnost Tavčar po njihovih neuradnih informacijah vpleten v incident na varovanem območju ljubljanskega UKC-ja, kjer so prostori službe za korporativno varnost. Skupaj z neznano osebo naj bi se nespodobno obnašala in razbila tudi steklena vrata pisarne v tej enoti.

Ker so dogodek posnele videonadzorne kamere, naj bi Tavčar sodelavcu naročil, da sporne posnetke izbriše, da ga ne bi obremenili. Posnetki varnostnih kamer za več dni naj bi tako izginili.

Zaposleni v službi za korporativno varnost naj bi bili po neuradnih informacijah televizije deležni tudi šikaniranja, pritiskov, groženj in nadlegovanja.