Verjetnost, da bi se virus ebole pojavil v Sloveniji, je zelo majhna, ni pa nična. V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) v Ljubljani se pripravljajo na primer, da bi zdravili bolnika, okuženega z ebolo. ali pa če bi na okuženost z boleznijo sumili, je poročala TV Slovenija.
Pripravili so načrt morebitne poti morebitnega bolnika v bolnišnico, najverjetneje na infekcijsko kliniko, pripravljajo potrebno opremo, izolacije in obravnave bolnika ter zaščite zdravstvenih delavcev.
"Čisto standardni postopki to vseeno niso, ker ima bolezen veliko smrtnost. Vendar še preden pridejo zaposleni v UKC, imajo že na pripravniškem tečaju osnove. Vsi zaposleni bodo šli in so že šli skozi ponovno izobraževanje, glede načinov, kako s takšnim bolnikom ravnati," je pojasnila Tatjana Lejko Zupanc.
Drugačen izbruh od ostalih
S takimi virusnimi boleznimi, ki se prenašajo z neposrednim stikom z bolnikom, se infektologi po besedah predstojnika infekcijske klinike Franca Strleta sicer srečujejo vsak dan. "Tisto, kar je posebno, je ime bolezni, velika smrtnost in dejstvo, da vsega še ne vemo," je opozoril infektolog.

Smrtnost je namreč več kot 50-odstotna, bolniki pa umrejo praviloma konec prvega tedna ali v drugem tednu bolezni. Od prvega izbruha leta 1976 do zdajšnjega izbruha v zahodni Afriki je bilo vsaj 20 takih izbruhov, razlaga Strle.

Zadnji izbruh pa je po njegovih besedah malo drugačen od prejšnjih, saj dlje časa traja, da je prizadetih več ljudi, kot jih je bilo do zdaj, in da se kažejo novi zanesljivejši podatki o načinu prenosa bolezni.

Kako preprečiti okužbo?
Glede okužbe z ebolo je navodila in opozorila izdal tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje. Če se odpravljate tujino, se izogibajte neposrednim stikom z živimi ali mrtvimi divjimi živalmi ter uživanju mesa divjih živali. Prav tako obvezno operite in olupite sadje in zelenjavo pred zaužitjem, imejte zaščitene spolne odnose in redno umivajte roke.
Predvsem pa je za preprečevanje okužbe z virusom ebola pomembno izogibanje stikom z bolniki oziroma stikom s krvjo ali telesnimi izločki bolnikov ali umrlih. Edina najbolj zanesljiva preventiva pe je izogibanje krajem, kjer se soočajo z izbruhom bolezni.

Ker ima bolezen dolgo inkubacijsko dobo, morate bit ob vrnitvi domov še 21 dni pozorni na morebitne bolezenske znake. Če ste bili na potovanju v neposrednem stiku s krvjo ali drugimi telesnimi tekočinami živih ali mrtvih okuženih oseb ali živali, vključno z nezaščitenimi spolnimi odnosi z bolnikom (tudi, če je že okreval), se čim prej posvetujte z zdravnikom in mu povejte, da ste bili na območju, kjer poteka izbruh ebole. Pred odhodom v zdravstveno ustanovo, jo o tem tudi obvestite, da se pred sprejemom lahko ustrezno zaščiti.

Prepoznavanje bolezni
Ebola virusna bolezen (EVB) se je prvič pojavila leta 1976 v Sudanu in Demokratični republiki Kongo. Je akutna virusna bolezen z visoko stopnjo smrtnosti. Bolezen se pogosto začne z znaki kot so nenadna visoka vročina, slabost, bolečine v mišicah, glavobol. Temu sledijo bruhanje, driska, izpuščaj, okvara ledvic in jeter, v nekaterih primerih notranje in zunanje krvavitve.

Prenaša se prek neposrednega stika (skozi poškodovano kožo ali sluznico) s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami in izločki, bolnika ali okuženih živali. Možen je tudi kapljični prenos oz. v kapljicah, ki imajo razmeroma majhen doseg, približno meter in pol. To se lahko zgodi predvsem takrat, kadar bolnik bruha ali krvavi. Čeprav se ne ve natančno, se domneva, da so naravni gostitelje virusa ebole rastlinojedi netopirji, ki prenašajo okužbo na divje živali, predvsem primate.

Človek postane kužen, ko se pojavijo prvi bolezenski znaki in njihova kri in izločki vsebujejo virus. Dokler je človek brez simptomov, ni kužen. Inkubacijska doba traja vse od dveh do 21 dni, v povprečju pa od osem do10 dni. Specifičnega zdravila ali cepiva za EBV ni.