Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je leta 2011 zavrnilo tožbo pritožnika za odpravo odločbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ter povrnitev stroškov zdravljenja v tujini. Tudi višje sodišče je nekaj mesecev pozneje zavrnilo njegovo pritožbo, vrhovno sodišče pa februarja letos še njegovo revizijo.

Sodišča so presodila, da pritožnik ni izčrpal možnosti zdravljenja v Sloveniji. Pritožnik pa je po drugi strani ugovarjal, da je omejevanje pravice do zdravljenja glede na kraj zdravljenja neskladen z ustavo. Navaja, da se je za zdravljenje raka prostate v Avstriji odločil zaradi metode, ki jo tam uporabljajo za zdravljenje te bolezni in naj bi bila manj invazivna od metod v Sloveniji.

Ustavno sodišče je opozorilo, da je že marca letos 135. člen pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki opredeljuje pogoje za povračilo stroškov zdravljenja v tujini in na katerega so se sklicevala preostala sodišča, označilo kot neustaven.

Določitev pogojev za uveljavljanje pravice do zdravstvenega varstva in načina izvrševanja te pravice sta namreč po ustavi izrecno določena v zakonu, so opozorili. Ustavno sodišče je zato zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Neustavnost odpravljena
V ZZZS-ju pa so v odzivu poudarili, da odločitev ustavnega sodišča pomeni le to, da mora biti pravica opredeljena v zakonu in ne v pravilniku, kar se je z novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju novembra lani tudi zgodilo.