Čeprav že sedaj obstaja možnost možnosti zdravljenja v tujini in s tem v drugi državi članici EU-ja, vendar prinaša bistveno razliko, da bo bolnik načeloma lahko šel v drugo državo članico EU-ja že samo na podlagi napotnice, recepta ali naročilnice. Pri tem bo upravičen do povračila stroškov zdravstvenih storitev, ki so pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, vendar le do višine dejanskih stroškov storitve in ne več kot bi za storitev šlo iz blagajne obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji.

Čeprav direktiva predvideva tudi, da se gre oseba lahko zdraviti v tujino, če so doma predolge čakalne dobe, in ni mogoče najti drugega izvajalca, ki ne bi presegal najdaljše dopustne čakalne dobe, na ministrstvu za zdravje opozarjajo, da je to možno že sedaj, in sicer na podlagi evropskih pravil koordinacije sistemov socialne varnosti.

Da se bo lahko zdravil v drugih državah EU-ja in mu bodo povrnjena sredstva, bo moral imeti bolnik veljavno napotnico ali recept oz. naročilnico. Ne bo pa - če bo zakon sprejet v zdajšnji obliki - država vračala denarja za dolgotrajno oskrbo, pomoč pri opravljanju vsakodnevnih opravil, presaditev organov, populacijske, preventivne in presejalne programe ter potne stroške in spremstva.
Povračilo stroškov bo lahko zavrnjeno
Prav tako bo bolnik po trenutnem osnutku novele zakona, ki prenaša direktivo v slovenski pravni sistem, za zdravljenje, ki zahteva visoko specializirano in drage medicinsko infrastrukturo ali medicinsko opremo, potreboval predhodno odobritev ZZZS-ja. To pomeni, da v teh primerih ne bo upravičen do povračila stroškov, če bo šel na zdravljenje v tujino le na podlagi napotnice.

Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) bo lahko zavrnil tudi povračilo stroškov za storitve, ki bi jih lahko opravil zdravnik v Sloveniji v zakonsko določenih rokih, pa tudi v primerih, ko bi se pri zdravljenju v tujini pojavilo tveganje za bolnikovo varnost ali pa bi bilo posledično ogroženo zdravje širše javnosti.
A čeprav do začetka veljavnosti direktive manjkata manj kot dva meseca, omenjena novela zakona še niti ni bila sprejeta na vladi niti ni o vsebini še ni tekla javna razprava. Bo pa do 25. oktobra v okviru ZZZS-ja začela delovati tudi nacionalna kontaktna točka za čezmejno zdravstveno varstvo.

Med drugim bo nudila informacije o standardih in smernicah, vključno z določbami o nadzoru in oceno izvajalcev zdravstvenega varstva, informacije o tem, za katere izvajalce zdravstvenega varstva veljajo ti standardi in smernice, ter informacije o dostopnosti bolnišnic za invalidne osebe, kakor tudi informacije o pravicah pacientov, pritožbenih postopkih in mehanizmih za uveljavljanje pravnih sredstev.

Več kot leto dni za ortopedske posege
Na inštitutu za varovanje zdravja ob tem opozarjajo na dolge povprečne čakalne dobe pri ortopedski operaciji rame (428 dni), artroplastiki kolena (376 dni), posegih na perifernem ožilju (329 dni), operacijah krčnih žil (325 dni), posegih in operacijah v ustih, grlu in žrelu (197 dni) in operaciji kile (182 dni). Dolgo se čaka tudi na preglede v revmatoloških ambulantah (299 dni) in uroloških ambulantah (202 dni).

Na prvi ambulantni pregled dlje, kot je to dopustno, čaka 5.307 bolnikov, na storitve pa 8.515 bolnikov. Na 47 izbranih zdravstvenih storitev čaka 62.855 bolnikov. Postavljenih je sicer več rokov, v okviru katerih morajo biti bolniki obravnavani. Če je na napotnici zapisano nujno, mora biti bolnik obravnavan v 24 urah, če piše hitro, potem je rok 90 dni, ob stopnji redno pa 180 dni.