Pobudnika – Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides in zdravnik Milenko Stanković, podpredsednik Fidesa – sta pobudo na ustavnem sodišču vložila, ker sta presodila, da odlok posega v ustavno in zakonsko urejeno pravico do stavke. Sindikat je namreč prepričan, da vladni odlok ne more biti pravna podlaga za določanje obsega zdravniških storitev, ki so del minimuma delovnega procesa, saj tega določa zakon.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel pa je konec februarja ob predstavitvi sprejetega odloka poudarila, da ga je pregledala služba vlade za zakonodajo in da je zakonska podlaga trdna. Dodala je, da je treba spoštovati sorazmernost vseh pravic, ki so zapisane v ustavi. "Ustavni sodniki bodo zagotovo prepoznali našo skrb za invalide in druge najranljivejše skupine," je dejala.

Fides namesto "zahteve" na ustavno sodišče vložil "pobudo"

Ustavno sodišče ugotavlja, da Fides spada med kvalificirane predlagatelje, ki imajo po zakonu o ustavnem sodišču (ob izpolnjenosti pogoja ogroženosti pravic delavcev) na voljo zahtevo. Vendar pa iz obravnavane vloge v tej zadevi izhaja, da vlaga pobudo in ne zahteve. V posebnem delu vloge utemeljuje namreč svoj pravni interes, ki ga je treba izkazati le primeru vložitve pobude. Poleg tega tudi izrecno predlaga sprejetje pobude v obravnavo.

Kot navaja ustavno sodišče, prvi pobudnik, torej Fides, v vlogi sicer omenja, da so bile z odlokom ogrožene pravice delavcev (njegovih članov) in da je pobudo upravičen vložiti na podlagi prvega odstavka 23.a člena zakona o ustavnem sodišču, kar bi potencialno lahko kazalo na to, da vlaga zahtevo. Vendar pa omenjene navedbe podaja le v okviru navedb o pravnem interesu, ne pa kot samostojne navedbe.

Kot so dodali na ustavnem sodišču, z navedbami o obstoju pravnega interesa sindikat kot predlagatelj niti ne more utemeljiti obstoja ogroženosti delavcev kot enega od pogojev, ki mora biti izpolnjen, da lahko sindikat vloži zahtevo. Vse navedeno pa kaže na to, da prvi pobudnik vloge ne vlaga v svojstvu predlagatelja, temveč v svojstvu pobudnika, kot se tudi sam ves čas imenuje.

Ob tem ustavno sodišče poudarja, da se od kvalificiranih udeležencev postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov "utemeljeno pričakuje, da bodo njihove vloge strokovno in kvalitetno obrazložene". "Zato je najmanj, kar lahko ustavno sodišče pričakuje od njih (in v tem okviru tudi od prvega pobudnika), da to, da vlagajo vlogo kot kvalificirani predlagatelji, iz vloge povsem jasno izhaja. Temu kriteriju prvi pobudnik nedvomno ni zadostil," so zapisali v odločbi.

Pravno sredstvo, s katerim bi lahko prvi pobudnik pred ustavnim sodiščem izpodbijal odlok in tako varoval interese svojih članov, je zahteva. Zato prvemu pobudniku po navedbah sodišča že iz tega razloga ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev pobude, četudi je to predpis, ki učinkuje neposredno, so navedli.

Kot so ob tem pojasnili, je bistvena razlika med postopkom za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na podlagi pobude, in tistim, začetim z zahtevo, da postopek po pobudi vsebuje dodatno fazo – postopek preizkusa pobude. V tej fazi lahko ustavno sodišče pobudo zavrne ali jo sprejme v obravnavo. Postopek, ki je začet z zahtevo, te vmesne faze postopka ne vsebuje.

Drugi pobudnik, zdravnik Stanković, poudarja, da naj bi bilo z odlokom poseženo v njegovo ustavno pravico do stavke. Kot so zapisali na ustavnem sodišču, pa iz njegovih navedb ni mogoče razbrati, kako zatrjevano povečani obseg storitev, ki bi jih morali opravljati zdravniki med stavko po izpodbijanem odloku, vpliva na njegov pravni položaj.

"Povedano drugače, drugi pobudnik v pobudi ne navede, katere storitve iz odloka mora dejansko opravljati in kako je na ta način z odlokom omejena njegova pravica do stavke. Glede na to drugi pobudnik ni izkazal, ali izpodbijani odlok sploh učinkuje nanj in da bi se z ugotovitvijo protiustavnosti odloka izboljšal njegov pravni položaj. Zato tudi drugi pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za vložitev pobude," so zapisali.

V Fidesu "zaskrbljeni," odločanje sodišča ocenjujejo kot "sila nenavadno"

Iz sindikata Fides so v odzivu sporočili, da so "nad odločitvijo ustavnega sodišča zaskrbljeni". Opozorili so, da je bila odločitev v zadevi, ki naj bi jo sodišče obravnavalo absolutno prednostno, izdana en mesec po uveljavitvi novele zakona, s katero se je izpodbijani odlok odpravil. "Torej je odločitev na tej točki za položaj zdravnikov, ki uveljavljajo pravico do stavke, irelevantna," so prepričani.

V Fidesu kot "sila nenavadno" ocenjujejo tudi to, da so ustavni sodniki njihovo pobudo najprej sprejeli v obravnavo in menili, da izpolnjuje osnovne procesne predpostavke za obravnavo, na koncu pa odločili, da jih ne in da sodišče ne more odločati o vsebini pobude.

"Da ne gre za povsem jasno in nesporno stališče ustavnega sodišča, kaže tudi dejstvo, da je ustavno sodišče odločitev sprejelo s petimi proti štirim glasovom, kar pomeni, da je pretehtal en glas in da odločitev ustavnega sodišča glede neizpolnjevanja formalnih pogojev za vložitev pobude ni prepričala niti vseh ustavnih sodnikov," so zapisali v sporočilu za javnost.

V sindikatu Fides so ob tem napovedali, da bodo v kratkem sprožili tudi postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti novele zakona o zdravniški službi, ki je nadomestila vsebino odloka in s tem tudi odpravila odlok.