Državljani EU-ja imajo že 17 let na podlagi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja za tujino dostop do osnovnih zdravstvenih storitev v državah članicah EU-ja ter na Islandiji, v Lihtenštajnu, na Norveškem in v Švici.

Evropska unija pa na področju čezmejnega zdravstva že uvaja dve novi elektronski zdravstveni storitvi, ki bosta postopoma uvedeni v vseh državah EU-ja. Kar naj bi se predvidoma v 22 članicah zgodilo že prihodnje leto. Vendar je to zaradi položaja s pandemijo koronavirusne bolezni 19 najbrž precej vprašljivo. Vsaj glede Slovenije.

Nekatere države članice EU-ja, Estonija, Portugalska, Finska in tudi sosednja Hrvaška, od letošnjega avgusta že lahko medsebojno uporabljajo storitve e-recepta, ki njihovim državljanom omogoča, da lahko v omenjenih državah v lekarnah prevzamejo zdravila, ki so jim jih predpisali v matičnih državah. (Trenutno je to mogoče le v štirih omenjenih državah.)

Druga storitev, t. i. pacientov povzetek pa vsebuje pomembne zdravstvene informacije posameznika, kot so morebitne alergije, zdravila, ki so posamezniku predpisana, kronične in predhodne bolezni … in so v pacientovem e-zdravstvenem kartonu.

Pacientov povzetek naj bi zdravstvenemu osebju v njihovem jeziku zagotovil bistvene informacije o pacientu, ki prihaja iz druge države EU-ja in zaradi tega lahko obstajajo jezikovne ovire. V prihodnosti pa naj bi bil na področju EU-ja mogoč dostop do celotne zdravstvene evidence pacienta.

Kje je pri uvedbi omenjenih dveh storitev Slovenija?

Z uvajanjem novih dveh evropskih zdravstvenih storitev se ministrstvo za zdravje ne ukvarja. Kot pravijo, bo kontaktna točka za Slovenijo Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

"NIJZ kot slovenski predstavnik sodeluje v evropskem projektu vzpostavitve čezmejnih storitev (e-recept in povzetek podatkov o pacientu). Ker je vzpostavitev storitev pogojena tudi z zakonodajnimi spremembami, trenutno ne moremo napovedati točnega časovnega okvira. NIJZ dela na vzpostavitvi vseh tehničnih pogojev za izmenjavo. Ta sloni na enotnih evropskih gradnikih, ki niso del slovenskega eZdravja, zato tehnično gledano izmenjava ne bo potekala prek slovenskega portala zVEM. Vsekakor bomo pa poskušali izmenjavo narediti transparentno za paciente in jo čim bolj povezati z obstoječimi storitvami eZdravja za paciente," pa so za MMC pojasnili na NIJZ-ju.

Kako naj bi zadeva delovala?

Hrvaškim državljanom so na spletni strani farmacevta Plive razložili, da se podatki o pacientih in receptih iz matične države elektronsko prenesejo v lekarno v državo potovanja prek nacionalnih kontaktnih točk (NCP), če je pacient dal soglasje v državi prebivališča in če pacient potrdi farmacevtu v državi potovanja pravico do dostopa do svojih zdravstvenih podatkov.

Farmacevt evidentira izdajo zdravila in podatke o izdanem zdravilu posreduje prek nacionalnih kontaktnih točk v državo prebivanja pacienta, ki sicer plača celoten znesek zahtevanega zdravila, vendar ima možnost, da po vrnitvi v državo prebivališča od svoje zavarovalnice zahteva povračilo tega zneska.