Direktor UKC-ja Maribor Anton Crnjac je na poročanju svetu zavoda o trenutnem stanju v kliničnem centru povedal, da se položaj stalno spreminja, zato se krizni štab sestaja večkrat dnevno in sproti prilagaja delovanje zdravstvenih ekip.

"V Sloveniji smo zelo blizu Bergama," pa je posvaril tudi strokovni direktor Matjaž Vogrin in posvaril, da se število bolnikov s covidom-19 v Sloveniji najhitreje povečuje prav v Podravju, zato so polne že vse bolnišnice v regiji. V UKC-ju Maribor je hospitaliziranih 191 bolnikov s covidom-19, od tega jih je na intenzivnem zdravljenju 53, dva pa sta na covidni pediatriji.

Število bolnikov v intenzivnih enotah je najvišje od začetka epidemije, kmalu bodo presegli tudi doslej najvišje število bolnikov v akutni obravnavi. Ker je mariborski po velikosti in številu zaposlenih manjši od ljubljanskega kliničnega centra, je po besedah Vogrina proporcionalno mnogo bolj obremenjen.

Od skupno 3677 zaposlenih v UKC-ju Maribor jih trenutno iz različnih razlogov manjka 821, dodatnih 421 je bolniško odsotnih, tudi zaradi izgorelosti, kar pomeni, da jih dejansko dela nekaj več kot 2400. Na covidne oddelke je prerazporejenih okoli 450 zaposlenih, zato so se čakalne dobe na drugih programih podaljšale. "Samo na ortopediji čaka tisoč ljudi več kot prej," je povedal Vogrin. "Za covidne paciente je odlično poskrbljeno, a kolateralna škoda je ogromna," je dodal.

V prihodnje je v državi po besedah Vogrina nujno treba povečati število intenzivnih postelj in ustaviti odliv zdravstvenega kadra iz bolnišnic. Novosprejeta zakonodaja o vlaganjih v zdravstvo je po njegovih besedah dobra, a jo je treba uresničiti.

Epidemija postavila poslovanje na glavo

Člani sveta zavoda so se tudi seznanili z informacijo o poslovanju UKC-ja Maribor v prvih devetih mesecih letošnjega leta, ki nakazuje skoraj štiri milijone evrov presežka odhodkov nad prihodki.

Crnjac je povedal, da je ob njegovem prevzemu položaja direktorja junija letos izguba znašala šest milijonov evrov. Med ugotovljenimi problematičnimi točkami so bile "enormne zaloge zdravil in medicinskega materiala", zato so z njihovim zmanjšanjem že dosegli določene prihranke. "A vse se je postavilo na glavo z novim valom epidemije," je dejal. "V danih razmerah je naša glavna skrb kakovostna obravnava covidnih bolnikov. Posebni časi so in zdaj je nemogoče govoriti o kakšnih varčevalnih ukrepih v bolnišnici," je dodal.

Potrjenih 1389 okužb

V nedeljo je bilo ob ob 2730 PCR-testih potrjenih 1389 primerov okužb z novim koronavirusom. 50,9 odstotka opravljenih PCR-testov je v nedeljo potrdilo okužbo z novim koronavirusom. Opravili pa so tudi 19.956 hitrih antigenskih testov. Trenutno je v Sloveniji 44.743 aktivnih primerov okužbe, kar je v primerjavi z dnevom prej višje za 114.

Trenutno se v bolnišnicah zdravi 1162 bolnikov s koronavirusno boleznijo, od tega jih 275 potrebuje intenzivno terapijo. 17 bolnikov s covidom je v nedeljo umrlo.

V prejšnjih epidemičnih valovih je bilo tak čas uvedeno zaprtje

Strokovni direktor UKC-ja Maribor Matjaž Vogrin je sicer že na dopoldanski vladni novinarski konferenci pojasnil, da je bistvena razlika v primerjavi s prejšnjimi valovi epidemije ta, da je bilo takrat v veljavi zaprtje družbe (lockdown) in posledično so bili drugi bolnišnični oddelki, na primer klinika za interne bolezni, travmatološki oddelek, pediatrija, razmeroma prazni. "Bilo je veliko število prostih postelj in tudi več kadra. Zdaj so nabito polni tudi ti oddelki. Hkrati pa imamo skoraj enako najvišje število hospitaliziranih covidnih bolnikov kot v prvem in drugem valu, medtem ko smo število bolnikov intenzivnih bolnikov celo presegli – čeprav se nam je zdelo, da tega števila nismo sposobni preseči."

Opisal je, da so v UKC-ju Maribor imeli pred epidemijo za intenzivno nego na voljo 27 postelj, trenutno jih imajo 24, ob tem pa imajo še 53 postelj za intenzivno terapijo zaradi covidnega obolenja. "To je enormen napor za vse naše zaposlene. Aktivirali smo vse vire in se približujemo maksimalnemu limitu." Na državni ravni je v tem trenutku na voljo 288 postelj za intenzivno covidno terapijo, zasedenih je 275. Nekatere bolnišnice imajo še kakšno rezervo, v UKC-ju Marbor pa so jo po Vogrinovih besedah že presegli. A prepričan je, da bo v državi potrebnih še več intenzivnih postelj, verjetno več kot 300.

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

"Pripravljene imamo tudi rezervne scenarije, na primer spremembo operacijskih dvoran v prostore za oskrbo covidnih bolnikov, ampak največja težava je kader. V intenzivni terapiji pred covidom so za bolnika skrbele štiri medicinske sestre, zdaj pa dve, pa še ti dve pogosto nista bili v dolgoletnem izobraževanju za delo z intenzivnimi bolniki. A v tem trenutku ni druge rešitve," je opisal.

Namesto v 15 dvoranah operirajo le v petih

Trenutno vse bolnišnice delujejo kot enotna bolnišnica in proporcionalno spreminjajo storitve za necovidne bolnike. "Ti so po mojem mnenju izjemno prikrajšani," je povedal Vogrin in pojasnil, da na njihovi kliniki za kirurgijo, kjer je običajno program v 15 ali 16 operacijskih dvoranah, danes operirajo le v petih, in sicer le urgentne in onkološke bolnike. "Vseh drugih, ki so napoteni pod nujno, pa ne moremo sprejeti." Dodatno je otežujoče tudi to, da imajo porast števila bolnikov v urgentnem centru in zato so tja razporedili številne zdravnike, medicinske sestre in prostovoljce, da "ta 'trdnjava' ne pade". "Ne sme se ustaviti obravnava urgentnega centra, onkoloških bolnikov in urgentnih stanj. Vse drugo pa mora počakati," je dodal.

Na pomoč priskočilo 200 zasebnih zdravnikov

Pomoč javnemu zdravstvu je do petka zjutraj ponudilo 215 "pretežno zasebnih" zdravnikov in zobozdravnikov, medicinskih sester, članov administrativnega in pomožnega osebja, sporoča Zdravniška zbornica Slovenije. Pomoč so ponudili prek elektronskega obrazca za mobilizacijo kadra. So pa nekateri javni zavodi zahtevali kadrovsko pomoč brez pogodb in brez plačila, je navedla zbornica in dodala, da je to nezakonito.

Cepljenih 54 % prebivalcev

"V Sloveniji je naklonjenost cepljenju sorazmerno majhna v primerjavi z zahodno Evropo," je v oddaji Dobro jutro dejala vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ-ju Bojana Beović. Z vsemi odmerki je cepljenih 54 % prebivalcev. Narašča predvsem cepljenje s tretjim poživitvenim odmerkom, medtem ko se v celotni populaciji le počasi viša delež precepljenih. Bojana Beović je poudarila skeptičnost Slovencev do cepljenj. "Marsikatero cepljenje za otroke je v zahodni Evropi prostovoljno, pa dosegajo enake odstotke kot pri nas obvezna otroška cepljenja. Razlogov je lahko več, deloma gre za to, da se zaradi obveznosti cepljenja o tem nismo nikoli na široko pogovarjali. Zdaj nas je to, da bi se morali cepiti, presenetilo in je odločitev očitno težko sprejeti," je navedla.

Znova je poudarila, da je možnost neželenih dogodkov po cepljenju zelo redka, medtem ko je v Sloveniji umrlo že več kot 5000 ljudi zaradi covida-19.