Splošna bolnišnica Celje je leta 2010 prva v Sloveniji uspešno uvedla robotsko asistirane urološke operacije. Nabor se je z operacij prostate razširil na operacije na ledvicah, sečevodih, mehurju in nadledvični žlezi. Leta 2015 so robotsko asistirano kirurgijo začeli opravljati tudi na področju abdominalne kirurgije z operacijami raka debelega črevesa in danke. V letu 2023 je dosegla mejnik 3000 opravljenih robotsko asistiranih operacij prostate.

Na začetku leta 2025 je začel delovati model da Vinci Xi, ki ga sestavljajo kirurška konzola, robotski stolp, stolp za prenos slike in instrumenti.

"Operater s posebnimi vodili na kirurški konzoli vodi gibanje in delovanje instrumentov, ki so pritrjeni na robotski stolp. Slika, ki jo vidi v kirurški konzoli, je tridimenzionalna in desetkrat povečana, instrumenti se lahko obračajo še bolj fleksibilno kot človeška roka, vgrajeni filter pa odpravi tresenje rok in omogoči izredno natančno gibanje instrumentov. Te tehnološke rešitve operaterju omogočajo izredno natančno izpeljavo operacije. Dodatne instrumente operater vstavi v trebušno votlino skozi vodila, ki jih vbode vanjo v spodnjem delu trebuha na sredini ter levo in desno v bližini medeničnih kosti. Rezi na koži so običajno dolgi med 1 in 2 centimetroma, kar pomeni manj bolečin in hitrejše okrevanje v primerjavi s klasično operacijo pri odprtem trebuhu," so delovanje opisali v Splošni bolnišnici Celje.

Predstojnik urološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje Sandi Poteko je poudaril, da z robotskim sistemom "največ zdravijo najpogostejše oblike raka pri moških, tj. raka prostate, pri katerem je približno 1600 novih bolnikov na leto v Sloveniji, več kot polovica pa je kandidatov za operativno zdravljenje. Nova naprava pomeni lažje delo, z njim je boljša slika, boljša gibljivost, boljše vodenje naprave, s tem lahko naredimo operativne posege še bolj natančne, predvsem za težje operativne posege na mehurju in ledvicah, prednosti pa ima tudi za abdominalno kirurgijo."

Ker so instrumenti v telo uvedeni skozi nekaj majhnih vhodnih rezov, je takšen poseg za pacienta manj invaziven. To za bolnika pomeni manj bolečin, transfuzij, zapletov in brazgotin, krajše bivanje v bolnišnici, hitrejšo vrnitev k običajnim dnevnim dejavnostim ter boljše ali vsaj enake rezultate zdravljenja, kot se dosegajo z drugimi operativnimi metodami. Robotsko asistirana kirurgija je minimalno invazivna, zato je do bolnika prijazna.

Nakup novega robotskega sistema je po besedah direktorja Splošne bolnišnice Celje Dragana Kovačića tudi pomemben signal vsem mladim kadrom v celjski regiji, da je bolnišnica strateško usmerjena v razvijanje najnovejših, sodobnih tehnologij in metod zdravljenja. "Zame idealna bolnišnica posluje z ničlo, ob tem pa ji uspe obnavljati svoje naprave, dostavljati zdravnikom najsodobnejše metode zdravljenja in seveda krajše čakalne vrste," meni Kovačić.