Da je alkohol v Sloveniji resen problem, govori tudi statistka, po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) spadamo med države z največjo porabo alkohola na posameznega prebivalca. Posledic pa ne nosi zgolj posameznik, ampak zaradi tveganega vedenja trpi celotna družba.

Ravno zaradi tega je NIJZ leta 2016 vzpostavil projekt za odgovoren odnos do pitja alkohola (SOPA), ki bo trajal do konca leta 2020. Med drugim si želijo, da bi se v družbi spremenil odnos do alkohola. "Za Slovenijo in njeno mokro kulturo je takšen projekt izredno pomemben, saj nam čezmerno pitje v Sloveniji povzroča ogromno škodo. Pomembno je, da se škodljivosti alkohola ves čas zavedamo," je povedala direktorica NIJZ-ja Nina Pirnat.

Slovenija zaradi čezmernega pitja alkohola izstopa
Slovenija spada v regijo držav Evropske unije, Norveške in Švice, kjer je poraba alkohola že tako dvakrat višja od svetovnega povprečja, a Slovenija po besedah Pirnatove izstopa tudi znotraj te regije. "V obdobju od leta 2003 do 2014 je imela Slovenija višjo porabo alkohola v litrih čistega alkohola na prebivalca, starega najmanj 15 let in več, tudi v primerjavi z omenjeno regijo." Skrb vzbujajoče je, da po izidih raziskave Cindi narašča tudi odstotek ljudi, ki se opijajo enkrat ali večkrat mesečno.

"Osnovni namen projekta je odpraviti ali vsaj zmanjšati tvegano in škodljivo pitje alkohola, s tem pa tudi zmanjšati negativne posledice, ne zgolj za posameznika, ampak tudi za družbo," je dodala Pirnatova.

Opijanje je pri nas popolnoma sprejemljivo
Znano je, da s pitjem alkohola vsako leto povezanih za okoli 234 milijonov evrov različnih stroškov, vsak dan pa v Sloveniji zaradi razlogov, ki so povezani izključno z alkoholom, umreta dva človeka, zaradi prometnih nesreč, ki jih povzročijo alkoholizirani vozniki, pa vsako leto povprečno umre 75 ljudi.

"Glede na raziskave NIJZ-ja je vzhodna Slovenija zaradi tveganega pitja znatno bolj obremenjena, ker pa je Slovenija v samem vrhu po porabi alkohola na svetu, so podatki skrb vzbujajoči za celotno Slovenijo," je povedala Tadeja Hočevar, vodja projekta SOPA, ki je prav tako opozorila, da je v Sloveniji pitje alkohola, tudi čezmerno, popolnoma sprejemljivo. "V Sloveniji vlada mokra kultura, kar pomeni, da je pitje alkohola splošno sprejeto in normativno vedenje. In ne samo pitje alkohola, ampak tudi opijanje z njim. Zato ni neredka izjava, da kdor ne pije, ni Slovenc. Po drugi strani pa imamo izredno močno stigmatizacijo sindroma odvisnosti od alkohola, hkrati pa imamo zadržke pri naslavljanju te problematike."

Projekt namenjen posameznikom, ki odvisnosti še niso razvili
Hočevarjeva je pojasnila, da projekt, ki je usmerjen predvsem v odkrivanje posameznikov, ki sicer tvegano pijejo, a odvisnosti še niso razvili, temelji na uvedbi interdisciplinarnega pristopa. "Pristop vključuje deležnike iz zdravstvenega in socialnega sektorja in izvajalce, ki vsakodnevno delajo z ranljivimi skupinami po Sloveniji in imajo veliko izkušenj s terena. Vključili bomo tudi občine, policijo in medije. Odnos do pitja alkohola je namreč treba nagovarjati celovito in sistematično, če želimo dolgoročno doseči rezultate in vzpostaviti odgovoren odnos do pitja alkohola."

Tako že izobražujejo strokovnjake z različnih področij, ki bodo znali prepoznati in tudi svetovati posameznikom, ki čezmerno pijejo. Poleg družinskih zdravnikov, medicinskih sester, delavcev v patronažni negi so v izobraževanje vključili tudi zdravnike specialiste, socialne delavce in nevladne organizacije, ki so sicer najpogosteje v stiku z ranljivimi skupinami.

Da je pri odkrivanju posameznikov, ki še niso zašli v odvisnost, nujen medresorski pristop, je opozoril tudi Marko Kolšek z medicinske fakultete, ki pravi, da je čezmerno uživanje alkohola na ravni družbe nemogoče zajeziti samo s pomočjo zdravstva. Pomen sodelovanja zdravstvenega z drugimi sektorji je poudaril tudi Štefan Lepoša, socialni delavec z dolgoletnimi izkušnjami na področju alkoholne problematike. Spomnil je, da so imeli centri za socialno delo včasih zaposlene sodelavce, ki so se ukvarjali s problematiko alkohola, "danes pa se ta profil izgublja, kar glede na mokro kulturo v Sloveniji ni dobro". Zato kot izredno pozivno vidi to, da se bo v okviru projekta izobrazilo čim več strokovnjakov, ki bodo pridobili znanja in veščine, kako prepoznati tvegane in škodljive pivce ter kam jih usmerjati in kako motivirati.

Menijo, da bodo lahko pomagali vsaj 450 ljudem
In kako se bodo dela lotili v praksi? "Ljudi, ki čezmerno uživajo alkohol, ne bomo silili v opustitvi tveganega vedenja, prav tako jih ne bomo obsojali, ampak jih bomo skušali opolnomočiti s potrebnimi znanji, o tem, da je čezmerno pitje, po eni strani škodljivo, po drugi strani pa ga podpreti pri strategijah, kako takšno vedenje opustiti," je pojasnila vodja projekta Hočevarjeva in dodala, da je posredovanje sestavljeno iz treh faz: "Prva je odkrivanje čezmernega pitja alkohola, ki se nadaljujejo v obravnavo oziroma v svetovanje. Posamezni strokovnjak bo vsakemu, ki čezmerno pije, namenil pet obravnav po 15 minut. Po končanem svetovalnem procesu pa bomo učinke preverjali v nekem časovnem obdobju, v okviru projekta nam je to omogočeno po treh in po šestih mesecih."

Vodja projekta pričakuje, da bodo do leta 2020 opravili okoli 60.000 presejanj. "Računamo, da bomo obravnavali okoli 9.000 posameznikov, ki čezmerno pijejo. Pogledali smo, kaj kažejo raziskave, kakšni so lahko deleži uspešnosti, in glede na to smo preračunali, da bo vsaj 540 obravnav uspešnih, kar pomeni, da bodo obravnavani manj tvegano pili ali pa bodo abstinirali," je še dodala Hočevarjeva.