Foto: BoBo
Foto: BoBo

Sindikalna skupina, ki jo vodita Irena Ilešič Čujovič in Slavica Mencinger, je, kot navajajo, to odločila po 16 krogih brezplodnih pogajanj, v katerih vlada ni predstavila celovitega predloga za odpravo plačnih nesorazmerij v plačnih skupinah E, F, J in B ter ni predstavila celovitega predloga za vzpostavitev stebra.

"V tem času je vladna pogajalska skupina predstavila nekaj analiz in posnetkov trenutnega stanja na področjih zdravstva in socialnega varstva, ni pa ponudila nikakršnih predlogov za vzpostavitev stebra za omenjeni dejavnosti. Prav tako se ni strinjala z nobenim od predlogov, ki jih je podala sindikalna stran," so navedli.

Vlada je, kot poudarjajo, zavrnila vseh osem predlogov sindikalne strani, hkrati pa ni podala svojih predlogov o teh osmih predlogih.

"Vlada je zavrnila oz. umaknila celo tiste predloge, ki jih je sama oblikovala in predstavila, so poudarili sindikalisti, ki so vladi predlagali, da se najprej odpravijo anomalije oziroma v letih 2021 in 2022 nastala plačna nesorazmerja, nato pa se pristopi k celoviti prenovi plačnega sistema. Če vlada ni pripravljena vložiti sredstev v oba sistema, se bosta v kratkem razgradila sama od sebe, kar pomeni katastrofo za državljane. Glavni in edini krivec bo vlada, ker v 6 mesecih ni bila sposobna podati celovitega predloga za odpravo plačnih nesorazmerij in celovitega predloga novega stebra zdravstva in socialnega varstva," poudarjajo in dodajo, da bodo v nasprotnem primeru odšli še zadnji zaposleni v obeh dejavnostih, kar bo po njihovem mnenju povzročilo kolaps obeh zelo pomembnih družbenih podsistemov.

Zdravstveni in socialnovarstveni sistem se ruši pred očmi

"Za nas je ključno, da se začnejo dogajati pozitivne spremembe v smeri ohranitve javnega zdravstvenega sistema, kajti ta trenutek se nam v resnici javni zdravstveni in socialnovarstveni sistem ruši pred očmi," je po poročanju STA ocenil predsednik Sindikatov v zdravstvu Slovenije Pergam Vladimir Lazić.

Dodal je, da ne gre zgolj za izrabljeno frazo; ustanavljajo se različni d.o.o-ji, s. p.-ji, združenja, zadruge, "ki pobirajo kadre iz javnega zdravstvenega sistema in nato delujejo v različnih javnozdravstvenih ali pa socialnovarstvenih ustanovah kot neke vrste pogodbeni partnerji". Za to niso krivi posamezniki, ki so izkoristili možnost in šli tja, kjer jim je bolje, ampak država in vsi mi kot družba, ki je sprejela, da smo postavili ceno na zdravje, je še menil.

Kot je poudaril, si ne želi živeti v sistemu, kjer bo tisti, ki ima finančna sredstva, dobil boljšo in bolj kakovostno ali pa hitrejšo zdravstveno oskrbo kot tisti, ki teh finančnih sredstev nima.

Ministrstvo: Pogajanja ne potekajo enako hitro

Na navedbe predstavnikov sindikatov zdravstva in socialnega varstva so se odzvali na ministrstvu za javno upravo. Zapisali so, da so finančne posledice povišanja izhodiščnih plač na podlagi sklenjenih dogovorov v obdobju od oktobra 2021 do aprila 2023 znašajo skupno več kot 250 milijonov evrov letno; od tega za zdravnike in zobozdravnike več kot 80 milijonov evrov, za farmacevtske delavce 7,5 milijonov evrov, 87,5 milijonov evrvo za medicinske sestre in babice, 35,5 milijona evrov za zdravstvene delavce in sodelavce ter za zaposlene na področju socialnega varstva 39 milijonov evrov.

"Ker so bila v procesu navedenega dviga plač ustvarjena še nova nesorazmerja, vlada zdaj z vsemi reprezentativnimi sindikati javnega sektorja ta usklajuje v okviru predvidene reforme plačnega sistema v javnem sektorju na krovnih pogajanjih ter v okviru t. i. stebrnih pogajanj (po dejavnostih). Pogajanja v okviru dejavnosti ne potekajo enako hitro, saj so se nekatera (npr. zdravstvo in socialno varstvo) začela že v začetku letošnjega leta. Poudarjamo, da se nekatera delovna mesta z uvrstitvami v plačne razrede opredeljena v več kolektivnih pogodbah, zato je njihovo uvrščanje potrebno predhodno uskladiti med različnimi dejavnostmi," so zapisali.

Dodali so, da lahko vlada in reprezentativni sindikati uspešno sklenejo pogajanja glede kolektivnih pogodb ter sistemskega zakona o plačah v javnem sektorju v začetku jeseni, kot je bilo že večkrat sporočeno sindikatom in tudi javnosti.