Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bo na seji med drugim obravnavala informacije o pripravi finančnega načrta za leto 2025. Prihodki ZZZS-ja v letu 2025 so v projekciji ocenjeni na okoli šest milijard evrov, je razvidno iz gradiva, ki so ga pred sejo skupščine posredovali iz zavoda.

Odhodki ZZZS-ja v letu 2025 so v projekciji ocenjeni na 5,810 milijarde evrov, od tega za obvezno zdravstveno zavarovanje na 5,701 milijarde evrov. Odhodki za obvezno socialno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo pa so v projekciji ocenjeni na 109 milijonov evrov.

Sorodna novica ZZZS bo zaradi dviga plač prihodnje leto potreboval vsaj dodatnih 46 milijonov evrov

Osnutek finančnega načrta ZZZS-ja za leto 2025 temelji na projekciji poslovanja v letu 2025, dodatno pa vključuje tudi ocenjene finančne učinke plačne reforme v skladu z zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju na povišanje cen zdravstvenih storitev in storitev dolgotrajne oskrbe, so pojasnili na ZZZS-ju.

Ob tem so na ZZZS-ju opozorili, da za zavod ni zagotovljenih sredstev iz državnega proračuna za povišanje cen zdravstvenih storitev zaradi prenove sistema plač v javnem sektorju, čeprav je upravni odbor ZZZS-ja septembra pisno pozval ministrstvo za zdravje in ministrstvo za finance k zagotovitvi teh sredstev.

S 1. julijem bomo začeli plačevati enoodstotni nov prispevek za 5. steber zavarovanja

Po poročanju Alenke Terlep za Radio Slovenijo bomo s prvim julijem začeli plačevati nov prispevek za 5. steber zavarovanja. Poleg zdravstvenega, socialnega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja bo peti steber dolgotrajna oskrba. O tem so si enotna vsa ključna ministrstva, ko pa nastopi vprašanje načina vplačila, se zgodba spremeni.

Ministrstvo za finance vztraja, da naj bi vplačevali v zdravstveno blagajno, pri čemer se po mnenju sogovornikov za Radio Slovenija izgubi transparentnost, saj se lahko zgodi, da ne bo več jasno, kolikšen del komu pripada. "Zakon zavodu nalaga, da moramo ločeno voditi sredstva, zbrana s prispevki za dolgotrajno oskrbo, in jih tudi namensko uporabljati samo za potrebe dolgotrajne oskrbe," je opozorila Tatjana Kolenc iz Zdravstvene zavarovalnice in dodala, da bi po njenem mnenju morali odpreti ločen podračun, a poenotenja že mesece ni.

Naloga zavarovalnice bo poleg zbiranja prispevkov tudi izplačilo pravic izvajalcem in izplačilo denarnega prejemka. O obsegu pravic posameznika bo odločal center za socialno delo, med vpletenimi bi morala obstajati izmenjava strukturiranih podatkov, toda vsebinske in tehnične povezave med deležniki niso usklajene, je opozorila Kolenc in dodala, da sistem ni digitaliziran, kar prinaša še dodatna tveganja glede pravilnosti in pravočasnosti izplačila plačil.

Po mnenju Kolenc se sistem dolgotrajne oskrbe vzpostavlja na način, ki predstavlja tveganje, da se sistem v letu 2025 ne bo pravočasno vzpostavil in začel delovati.