Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je na spletni konferenci, ki jo je v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU-ja organiziralo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti s partnerji, poudaril, da so pravice invalidov ena temeljnih vrednot EU-ja, kjer je 87 milijonov invalidov. "Poskrbeti moramo, da lahko živijo samostojno, imajo enake priložnosti, dobre pogoje za delo in možnost za polno sodelovanje v družbi. Le tako bomo lahko zagotovili pravične in trajnostne družbe, sploh v luči strukturnih sprememb, ki jim bomo priča v prihodnosti," je dejal.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina pa je poudaril nekatere družbeno odgovorne projekte za pomoč invalidom, kot sta pilotni projekt samodejnega podnaslavljanja programov na nacionalni televiziji in multimodalno mobilnost oseb z različnimi oviranostmi, v okviru katerega se ranljivim skupinam v prometu zagotavlja kakovostno in varno mobilnost.

"Pomembne premike zagotovo delamo tudi na področju dostopnosti železniškega prometa. Tu moram pohvaliti prizadevanja države in Slovenskih železnic, saj se na tem področju odvija nagel napredek," je dejal in spomnil na večletno diskriminacijo študentov invalidov, ki so po intervencijah varuha zdaj upravičeni do brezplačnega medkrajevnega potniškega prevoza.

Kot je dejal, pa na tem področju institucija varuha človekovih pravic pri svojem delu ugotavlja tudi številne kršitve oz. pomanjkljivosti. "Z dostopnostjo sodišč, šol, občin, upravnih enot in drugih objektov v javni rabi ne moremo biti zadovoljni. Kritično je tudi stanje na področju stanovanjske oskrbe, kjer primanjkuje ustreznih stanovanj za tetraplegike in paraplegike," je poudaril.

Pristojnim predlagajo tudi sprejem takšne ureditve, da bo zagotovitev ustrezno prilagojenih avtobusov v potniškem prometu eden izmed kriterijev za pridobitev koncesije za izvajanje javnih avtobusnih prevozov. Ob tem je po njegovih besedah v Sloveniji veliko nerešenih izzivov tudi na področju zaposlovanja invalidov, poleg tega se invalidi srečujejo tudi s težavami pri zdravstveni oziroma rehabilitacijski obravnavi.

Enake možnosti morajo biti cilj v praksi, ne le teoriji

Po oceni varuha so problematične tudi dolge čakalne vrste za sprejem v institucionalno varstvo in hkrati prezgodnja institucionalizacija. "Prepričan sem, da lahko premike na bolje naredimo le tako, da vsa naša prizadevanja usmerimo v uporabnika in njegove potrebe. Le tako bomo lahko dali nedvoumno sporočilo o vrednosti življenja v vseh življenjskih obdobjih ne glede na različne okoliščine," je v video nagovoru še poudaril Svetina.

Zagotavljanje enakih možnosti, enake obravnave in posledično preprečevanje diskriminacije, ki jo invalidi v mnogih pogledih na področju dostopnosti v vsakdanjem življenju še vedno pogosto doživljajo, mora biti po varuhovih besedah naš cilj ne le v teoriji, pač pa tudi v praksi. "Nujno je prilagajanje dostopnosti okolja in storitev na način, da bi lahko vsi ljudje pod enakimi pogoji uresničevali življenjske potrebe," je dejal Svetina na konferenci.

Slovenija se je projekta evropske kartice ugodnosti lotila celostno

Nekatere države so predstavile svoje izkušnje s projektom Evropska kartica ugodnosti za invalide, med njimi je tudi Slovenija, ki je projekt zastavila celostno, kartico zapisala v zakonodajo in projekt izvedla kot prva država v EU-ju, navajajo na ministrstvu. S kartico lahko invalidi v državah EU-ja uveljavljajo različne ugodnosti in popuste, ki omogočajo večjo svobodo in dostopnost za invalide. Zato je po njihovem mnenju ključno, da se projekt razširi na vse države članice EU-ja.

Predstavili so tudi novo evropsko strategijo o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030, ki je okvir za nadaljnji napredek pri zagotavljanju, da imajo invalidi enak dostop in možnosti za sodelovanje na vseh področjih družbenega življenja ter se jim ne kratijo človekove pravice. Poudarjena so bila področja deinstitucionalizacije, zavezujoče zakonodaje in financiranja. Državni sekretar na ministrstvu za delo Cveto Uršič pa je kot primer dobre prakse predstavil umestitev slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo ter pozval tudi druge države članice, naj sledijo temu vzoru.