"Varuh izda posebno poročilo za zadeve, ki jih dolgo spremlja, vendar to ni prineslo rezultatov. Še vedno je zadeva pereča in obstajajo hude težave," je povedala Nussdorferjeva. Zaradi prepolnih kapacitet osebe na varovanih oddelkih večkrat nastanijo na hodnik ali v skupne prostore, okrnjena je njihova zasebnost, pogosteje se pojavljajo tudi konfliktne situacije.

Zakon iz leta 2009 je uveljavil poseben postopek neprostovoljne nastanitve oseb z duševno motnjo na varovane oddelke socialnovarstvenih zavodov oz. na oddelke domov za starejše in drugih posebnih zavodov, kjer so osebe nepretrgoma deležne potrebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji. Kot poudarjajo pri varuhu, je v zakonu še posebej poudarjeno načelo, po katerem mora biti "vsaki osebi z duševno motnjo pri obravnavi zagotovljeno varstvo njenega osebnega dostojanstva ter drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin."

Toda že kmalu po uvedbi zakona so pri varuhu dobili opozorila na prezasedenost varovanih oddelkov in težave, ki so posledica prezasedenosti. "Od tedaj je problematika ves čas pereča, razmere na varovanih oddelkih socialnovarstvenih zavodov pa so zaradi prekoračene zmogljivosti teh oddelkov in posledic, ki jih prepolni oddelki povzročajo za stanovalce in zaposlene, vedno bolj nevzdržne," so zapisali pri varuhu človekovih pravic, ki tako kot drugi deležniki skupnost socialnih zavodov Slovenije, posamezne socialnovarstvene zavode in vrhovno sodišče ter pristojna ministrstva neprestano opozarjajo na te težave. Resorno ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kot pravijo, sicer išče mogoče rešitve, vendar stanje ostaja nespremenjeno.

Predstavniki varuha človekovih pravic so na začetku leta obiskali vse štiri posebne socialnovarstvene zavode, ki imajo verificirane varovane oddelke, Dom Lukavci v Križevcih pri Ljutomeru, Socialnovarstveni zavod Hrastovec v Lenartu v Slovenskih goricah, Dom Nine Pokorn Grmovje v Žalcu in Socialnovarstveni zavod Dutovlje v Dutovljah. V njih je na voljo 80 postelj, trenutno pa je nastanjenih 96 oseb.

"V času naših obiskov so bile zmogljivosti prekoračene na varovanih oddelkih dveh zavodov. Na enem varovanem oddelku Doma Lukavci z zmogljivostjo 12 postelj smo srečali 17 stanovalcev, v Socialnovarstvenem zavodu Dutovlje pa je bilo na varovanem oddelku z zmogljivostjo 12 postelj 14 stanovalcev. Ob obisku smo ugotovili, da sta se tudi Socialnovarstveni zavod Hrastovec in Dom Nine Pokorn Grmovje že večkrat srečevala s prekoračitvijo prostorskih zmogljivosti varovanih oddelkov," je povedal namestnik varuhinje človekovih pravic Ivan Šelih.

Stanje se glede na podatke skupnosti socialnih zavodov Slovenije med letom ni izboljšalo, tako so bila vsa mesta v posebnih socialnovarstvenih zavodih na začetku septembra polno zasedena oz. praktično vsa presegajo svoje zmogljivosti.

"Bivalne razmere stanovalcev na varovanih oddelkih se ob vsaki novi nastanitvi, ki presega zmogljivosti varovanega oddelka, poslabšajo, in sicer tako za novega stanovalca kot tudi za obstoječe stanovalce. Socialnovarstveni zavodi morajo novega stanovalca pogosto nastaniti na hodnik, v jedilnico ali v skupni dnevni prostor ali pa težave s prezasedenostjo rešujejo tako, da v sicer dvoposteljno sobo namestijo še dodatno posteljo, kar poslabša kakovost bivanja. Stanovalcem se tako okrni potrebna zasebnost, pa tudi uporaba kopalnice, sanitarij, omar, jedilnice in skupnih bivalnih prostorov. V prenatrpanih prostorih varovanih oddelkov prihaja pogosteje do konfliktnih situacij, sporov, zlorab oziroma nasilnega vedenja med stanovalci oziroma med stanovalci in zaposlenimi. Socialnovarstveni zavodi so soočeni s položajem, ko niso zmožni zagotoviti zadostne varnosti za stanovalce in tudi ne za zaposlene," je opozoril namestnik varuhinje človekovih pravic.

Šelih je še povedal, da socialnovarstveni zavodi, ki morajo v sodnih postopkih, v katerih se odloča o sprejemih oseb z duševno motnjo na varovane oddelke, na podlagi zakona o duševnem zdravju podati svoje mnenje o izpolnjevanju pogojev za sprejem. Zato pogosto podajo negativno mnenje, predvsem iz razlogov prezasedenosti varovanega oddelka. Enake razloge uveljavljajo tudi v pravnih sredstvih zoper odločitve sodišč o nastanitvi osebe na varovani oddelek. Vendar sodišča takim ugovorom praviloma ne sledijo. Zavodi pa na drugi strani opozarjajo, da zaradi prevelike zasedenosti ne morejo primerno poskrbeti tudi za druge varovance, to pa povzroča veliko stisko med zaposlenimi.

Večje kapacitete ne bi rešile problematike
Toda ali bi večje število namestitev v varovanih oddelkih socialnovarstvenih domov izboljšalo nevzdržne razmere? Zastopnik pravic oseb na področju duševnega zdravja Edo Belak, ki sodeluje tudi s slovenskim združenjem za duševno zdravje ŠENT, meni, da bi s povečevanjem kapacitet lahko na neki način ustvarjali ozračje, da bi se povečevalo število psihiatričnih bolnikov.

"Razvojni trendi na področju duševnega zdravja gredo v smeri, da imajo ljudje storitev v svoji skupnosti. Nobeno povečevanje oddelkov ne bo rešilo problematike," je povedal za MMC.

Belak tudi opozarja, da v socialnovarstvene zavode nameščajo vse več mladih ljudi. Tudi zato, ker nimajo potrebne obravnave v svoji skupnosti. "Ko nekdo zapusti psihiatrično ustanovo, zunaj nima ustrezne spremljave. Potem se zgodi učinek vrtečih vrat. Nekdo, ki ni prišel do stanja, da bi lahko funkcioniral zunaj ustanove, se vrne nazaj," pravi. Še posebej naj bi to veljalo za osebe, ki prihajajo iz okolja, kjer je prisoten alkohol ali pa je prisotno nerazumevanje njihove duševne motnje.

"V tujini imajo te osebe v krajih bivanja, kjer preživljajo svoj prosti čas, možnost dostopa do psihiatra, do psihoterapevta, do psihologa in do drugih nevladnih organizacij. S tem se zmanjšujejo možnosti hitre hospitalizacije," pravi Belak.

V Sloveniji pa po njegovih besedah ni dostopnih psihiatrov, psihologov …, razen nevladnih organizacij, ki imajo svoje dnevne centre in stanovanjske skupnosti ter se ukvarjajo s socialnim vključevanjem teh oseb. "To je premalo," dodaja.

Kot zastopnik pravic oseb na področju duševnega zdravja pokriva Dom Lukavci in Socialnovarstveni zavod Hrastovec, kjer prihaja do prezasedenosti, kot so ugotavljali pri varuhu. "Kapacitete so res prenapolnjene in ljudje so preblizu skupaj. Posebej takšni z duševno motnjo ne prenesejo preveč drugih oseb v svoji bližini. Zato pride do konfliktov," pravi.

Ministrstvo: Slovenska ureditev je neustrezna
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), pod okrilje katerega sodijo socialnovarstveni zavodi, so po poročanju STA-ja v odgovoru na ugotovitve varuha pojasnili, da je problematika nameščanja oseb v te oddelke medresorska in da rešitve iščejo. Delovna skupina pa je ugotovila, da je slovenska ureditev področja neustrezna in unikum v Evropi, zato jo je treba spremeniti.

"Skupina je po pregledu praks iz tujine prišla do sklepa, da je obravnava teh oseb, kot jo poznamo v Sloveniji, ko se po določilih zakona o duševnem zdravju v posebne socialnovarstvene zavode nameščajo osebe, pri katerih zaradi duševnega stanja obstaja velika (ponovitvena) nevarnost storitve kaznivega dejanja, neustrezna in je unikum v evropskem prostoru. Zato je treba ureditev spremeniti, med drugim tudi s spremembami zakona o duševnem zdravju. Sprememba zakona, katere nosilec je ministrstvo za zdravje, je v pripravi," so pojasnili na MDDSZ-ju.