Varuhinja človekovih pravic je med drugim poudarila, da s svojim mnenjem ni kršila nikogaršnje verske svobode, ampak je v skladu z zakonom le podala svoje stališče o vprašanju s področja človekovih pravic. Foto: BoBo
Varuhinja človekovih pravic je med drugim poudarila, da s svojim mnenjem ni kršila nikogaršnje verske svobode, ampak je v skladu z zakonom le podala svoje stališče o vprašanju s področja človekovih pravic. Foto: BoBo

Zdenka Čebašek - Travnik je pred kratkim objavila mnenje o obrezovanju dečkov iz nemedicinskih razlogov in z njim razburila pripadnike muslimanske in judovske skupnosti v Sloveniji.

Solidarnost z njimi so izrazili tudi v Komisiji Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, kjer so prepričani, da razlaga varuhinje, ki je v obrezovanju videla elemente kaznivega dejanja, staršem judovskega in muslimanskega porekla "omejuje svobodo vere in pravico do verske vzgoje svojih otrok, vsem skupaj pa do verske, kulturne in skupnostne identitete".

Varuhinja poziva k pripravi ustrezne zakonske podlage
Varuhinja je zdaj ponovila, da mora za kakršen koli poseg v človeško telo obstajati legitimen in pravno utemeljen razlog, sicer predstavlja kršitev otrokovih pravic. Ob tem je še dodala, da na spornost postopkov obrezovanja ni opozorila, da bi jih preganjala, ampak da bi se to področje primerno uredilo.

Zato je pristojnim organom priporočila, "da v sodelovanju s prizadetimi verskimi skupnostmi pripravijo ustrezne zakonske podlage, ki bodo obrezovanje otrok, ki je del verskega prepričanja, tudi pravno legitimirale in uredile način izvajanja teh postopkov v okviru javnega zdravstva".

"Takšna ureditev bi verjetno izpolnila tudi zahtevo iz prvega odstavka 10. člena zakona o verski svobodi, po kateri morajo starši pri verski vzgoji svojih otrok spoštovati njihovo telesno in duševno nedotakljivost," so še zapisali v uradu varuhinje.

"Nobena pravica ne upravičuje posega v pravico do telesne integritete drugega"
Ob tem so v uradu Čebašek - Travnikove še poudarili, da so pri obravnavi vprašanja tehtali med pravico otrok do telesne nedotakljivosti in pravico njihovih staršev do izražanja verskega prepričanja in sklenili, da iz presoje strokovnih mnenj, zakonodaje in mednarodnih predpisov izhaja, da ne pravica do izražanja verskega prepričanja ne katera koli druga pravica ali svoboščina posameznika ne more upravičevati posega v pravico do telesne nedotakljivosti drugega, "zato menimo, da je cirkumcizija iz nemedicinskih razlogov dopustna le z otrokovim soglasjem, ob pogojih, ki jih določa zakon o pacientovih pravicah, torej praviloma po 15. letu otrokove starosti".