A še vedno ostaja dejstvo, da so nekatere najpogostejše in najbolj smrtonosne vrste raka tesno povezane z nezdravim življenjem.

Ameriški znanstveniki z univerze Johna Hopkinsa so se lotili vprašanja, zakaj je pri nekaterih tkivih verjetnost rakavih obolenj za več milijonov večja kot pri drugih tkivih. Kot so ugotovili, ljudje sami na razvoj dveh tretjin vrst raka ne morejo vplivati.

Gre zgolj za vprašanje smole, naključja, kot da bi met kocke odločal o tem, zakaj se pri nekom pojavi usodna mutacija DNK. Največ, kar lahko storimo, je, da smo pozorni in skušamo raka odkriti v čim zgodnejši fazi, ko so možnosti ozdravitve večje.

Petina smrti zaradi kajenja
Telo stare utrujene celice neprenehoma nadomešča z novimi, ki nastajajo z delitvijo izvornih celic. A z vsako delitvijo sledi tveganje nevarne mutacije, zaradi katere se verjetnost rakavosti poveča. Med vrstami raka, ki so posledica teh mutacij, so možganski tumor, rak na tankem črevesu in rak trebušne slinavke.

Nanje torej preprosto ni mogoče vplivati, so ugotovili raziskovalci, zato namesto osredotočanja na preventivo predlagajo več naporov za čim zgodnejše odkrivanje teh vrst raka.

Kot vrste raka, na razvoj katerih vplivajo življenjski slog, virusi in družinska anamneza, izpostavljajo nekatere zelo pogoste, kot so kožni rak, rak na pljučih in rak na debelem črevesu. Dveh prav tako zelo pogostih vrst raka - raka dojk in prostate - pa raziskava ni zajela.

Pri razvoju številnih vrst raka veliko vlogo ne glede na vse igrajo naše zavestne odločitve. Če izberemo kajenje, preveč alkohola, pretirano izpostavljanje soncu in čezmerno telesno težo, se možnosti, da bomo zboleli za rakom, zagotovo občutno večje. Kajenje je na primer krivo za petino smrti zaradi raka v svetu.