Z izbruhom nevarnega virusa H1N1 pred tednom je izbruhnila tudi polemika o njegovem poimenovanju, saj je ime prašičja gripa za mnoge neustrezno, ker gre za mutirano obliko prašičje, ptičje in navadne gripe.

Bolezen se prenaša s človeka na človeka in za zdaj ni nobenih dokazov, da so bili okuženi ljudje v stiku s prašiči. Strokovnjaki prav tako še ne vedo, ali so tudi prašiči dovzetni za novi virus, saj ga pri njih še niso odkrili.

Zaradi imena so seveda najbolj jezni prašičerejci in industrija s svinjskim mesom. Pritrjuje jim tudi Evropska komisija, ki meni, da bi bilo virus treba poimenovati "nova gripa" in s tem jasno izraziti, da gre za človeški virus, ne pa za živalsko bolezen, s čimer bi omejili tudi negativen vpliv na mesno industrijo.

Upada prodaje svinjine ni zaznati
Dejan Židan, predsednik uprave Skupina Panvita, ki je ena izmed dveh največjih ponudnikov prašičjega mesa, je za MMC povedal, da je bilo poimenovanje res nesrečno, zaradi česar je bilo predlagano tudi novo ime.

V Sloveniji in širšem evropskem prostoru ni opaziti upada povpraševanja po svinjini, vendar pa Židan ob tem pojasnjuje, da zaradi piknikov in s tem povezanega pečenja mesa na žaru v tem letnemu času cena svinjine običajno naraste, kar pa se tokrat ni zgodilo.

Marjeta Čandek-Potokar s kmetijskega inštituta meni, da lahko pričakujemo zmanjšanje povpraševanja po svinjini, od nadaljnjega razvoja dogodkov in ugotovitev znanstvenikov pa je odvisno, v kolikšni meri bo panoga prizadeta zaradi padca prodaje.

"Takšno 'nesrečno' poimenovanje, prašičja gripa, nedvomno lahko in bo pri potrošniku, ki nima specialnih strokovnih znanj, vzbudilo strah in nezaupanje ter ga s tem odvrnilo od nakupa," je za MMC dejala Čandek-Potokarjeva.

V podjetju Farme Ihan so za MMC dejali, da mesna industrija še ne čuti kakšnega upada, saj menijo, da so potrošniki toliko razumni, da niso "kupili" te nedoslednosti z imenom.

Zdravstvene oblasti ozaveščajo najbolje
Za prašičerejce je v tem trenutku najbolj važno, da je javnost dobro ozaveščena, saj se prašičja gripa pomika proti Evropi. Židan ne vidi potrebe, da bi industrija sama izvajala medijske akcije ozaveščanja javnosti o neškodljivosti uživanja svinjine, saj o dejstvih javnost sproti obveščajo pristojne oblasti.

V tem primeru so po njegovih besedah izjemno pomebno vlogo prevzele zdravstvene oblasti, saj je to predvsem težava teh institucij tako na svetovni ravni, kjer je najpomembnejša strokovna institucija Urad za kužne bolezni v Parizu, kot na lokalni ravni, na primer, Inštitut za varovanje zdravja v Sloveniji.

Pri kakršnih koli morebitnih propagandnih akcijah v povezavi z uživanjem mesa je po mnenju Čandek-Potokarjeve treba biti zelo previden, da ne dosežejo nezaželenega učinka. Prav gotovo so izbruhi različnih afer ali bolezni, povezanih s hrano, primeren čas za ozaveščanje potrošnikov o kakovosti doma pridelane hrane.

S tem se strinja tudi Židan, ki pričakuje, da bodo v takih primerih potrošniki znova preverjali, ali je posamezna hrana iz naše države in njene okolice, kjer so standardi in stopnja zaupanja najvišji. In prav visoki standardi v Sloveniji in Evropski uniji so razlog, da se v EU ne uvaža meso iz nobene druge države, saj tam ne dosegajo primerljivih standardov glede zdravja ljudi, zaščite živali in varovanja okolja.

Pomembna samooskrba in prave informacije
In kaj smo se v preteklih letih naučili ob pojavu kužnih bolezni, kot sta bili ptičja gripa in bolezen norih krav? Čandek-Potokarjeva meni, da bi se vsekakor morali vsi - tako država in njeni ljudje kot potrošniki - zamisliti nad tem, kaj v kriznih razmerah pomeni samooskrba in kako pomembno je, da država ohranja svojo proizvodnjo hrane.

Za Židana je najpomembnejši nauk teh zgodb, da morajo biti informacije pravočasne in zelo relevantne, predvsem pa morajo vsebovati resnično zgodbo, kar pomeni,da morajo biti države že vnaprej pripravljene na različne pandemije. Sam meni, da so krize s kužnimi boleznimi sistem dvignile na višjo raven.

V Farmah Ihan menijo, da so krize predvsem medijskega izvora, nekakšen odmev na odkritje naravnih pojavov (mutacija) virusa, ki ga še ne poznamo. Sprva naredi nekaj škode, uvedejo se novi (potrebni ali nepotrebni) ukrepi ki zvišujejo stroške, kasneje pa postanejo del našega vsakdana.

Gregor Valenčič