Zaradi pomanjkanja nekaterih zdravil v zadnjih mesecih je vlada na tokratni seji sprejela predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje nemotene preskrbe z zdravili, s katerim želi začasno urediti problematiko nabave javnih zdravil, s katero se že dlje časa soočajo javni lekarniški zavodi.

"V zadnjih mesecih smo bili seznanjeni, da nekaterih zdravil v lekarnah ni bilo mogoče dobiti in zato je vlada nemudoma ukrepala. Sprejeli smo rešitve, s katerimi na eni strani zagotavljamo nemoteno oskrbo prebivalstva z zdravili, nemoten dostop do zdravil je namreč ključnega pomena za zdravje vseh naših prebivalcev. S tem zakonom bomo preprečili, da bi zaradi oteženega javnega naročanja javnih lekarniških zavodov prišlo bodisi do zamud ali pa prekinjene dobave zdravil in posledično do pomanjkanja zdravil na slovenskem trgu," je na novinarski konferenci po seji vlade dejal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Tadej Ostrc.

Zakon začasno ureja problematiko nabave zdravil po postopkih javnega naročanja in odpravlja problematiko hkratnega spoštovanja področnih predpisov in predpisov s področja javnega naročanja s strani javnih lekarniških zavodov.

Predlog zakona na področju javnega naročanja zdravil uvaja izjemo od javnega naročanja, in sicer se Zakon o javnem naročanju ne uporablja za javna naročila zdravil, ki se v skladu z Zakonom o zdravilih štejejo kot zdravila na slovenskem trgu, ter jih v skladu z zakonom, ki ureja lekarniško dejavnost, oddajajo javni lekarniški zavodi, so sporočili iz ministrstva za zdravje.

Težave s preskrbo zdravil po vsej Evropi

Ostrc je pojasnil, da preskrbo zdravil v celotni Evropski uniji ogrožajo znani vzroki. "Ti so mednarodni in nanje Slovenija težko vpliva. Gre za pomanjkanje surovin za zdravila, za specifike trga z zdravili in za posamični geostrateški položaj posamezne države," je dejal in dodal, da se je zato že na ravni EU-ja oblikovala koalicija majhnih držav, kot je Slovenija, ki aktivno sodeluje pri pripravi farmacevtskega svežnja, da "v prihodnosti sistemsko zagotovimo državam enakopravno obravnavo pri dobavi novih in pa tudi vseh drugih zdravil".

"Sprejeti zakon je podlaga, da bodo imeli naši bolniki v prihodnje na razpolago zdravila, kot so jih imeli do zdaj. Sočasno s tem bo država čez poletje izvedla tudi druge sistemske nacionalne ukrepe, da se motnje preskrbe z zdravili ne bodo dogajale in da bodo imeli vsi državljani na voljo dostopna zdravila takrat, ko jih potrebujejo," je še pojasnil.

Opozorila lekarniške zbornice

Kot je poročal STA, so zaradi strogih formalnih in postopkovnih zahtev, ki jih določa zakon o javnem naročanju, oddana javna naročila zdravil pogosto zelo kompleksna in tudi neuspešna, kar vpliva na dostopnost zdravil v lekarnah in bolnišnicah.

Na to, že od sprejema zakona, ki ureja javno naročanje, v lekarniški zbornici opozarjajo na nezdružljivost zakona o lekarniški dejavnosti in zakona o zdravilih z zakonodajo, ki ureja javno naročanje. Javnost oz. bolniki po navedbah zbornice tega do danes niso občutili zgolj zato, ker so javni zavodi zavestno kršili določila zakona o javnem naročanju, da so bolnikom pravočasno priskrbeli vsa zdravila.

Obstoječi zakon o javnem naročanju namreč določa, da imajo lahko javni lekarniški zavodi samo enega cenovno najbolj ugodnega dobavitelja, kar pa po mnenju zbornice ni mogoče, saj tudi veletrgovci s polnim obsegom ne zagotavljajo vedno vseh zdravil. Zavodi bi tako morali imeti vsaj dva dobavitelja za isto zdravilo.

S predlogom zakona želi vlada razbremeniti javne lekarniške zavode pri nabavi zdravil, ki jih v skladu z zakonom o lekarniški dejavnosti lekarne morajo imeti na zalogi oziroma dobaviti v izjemno kratkem roku, kar otežuje izvedbo postopkov javnega naročanja in ostalih izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja, torej blaga, ki ga javni lekarniški zavodi kupujejo zaradi nadaljnje prodaje tretjim osebam, je navedeno med cilji zakonskega predloga.

Strategija za obvladovanje demence

Vlada je na seji potrdila tudi strategijo za obvladovanje demence do leta 2030, ki so jo pripravili strokovnjaki s področja demence in je bila predtem v javni razpravi.

"Naletela je na izjemno pozitiven odziv tako strokovne kot tudi laične javnosti. Slovenija je država z dolgoživo družbo, pričakovano trajanje življenja se podaljšuje, delež starejših v Sloveniji nad 65 let narašča, trenutno imamo tako ta delež več kot 20 odstotkov in se bo do leta 2050 še izrazito povečal. Demenca pa predstavlja enega izmed največjih izzivov dolgožive družbe," je pojasnil državni sekreter na ministrstvu za delo.

Strategija za obvladovanje demence po njegovih besedah dopolnjuje druge strategije, predvsem s področja dolgotrajne oskrbe.

"Eden ključnih ciljev strategije je dolgotrajna oskrba ljudi z demenco in predvsem podpora družinam ter skrbnikom v njihovem domačem lokalnem okolju. Drugi cilji so spodbujanje preventivnih programov pred pojavom bolezni, zgodnja diagnostika bolezni in njej podobnih stanj, izboljšanje postdiagnostične obravnave oseb z demenco, v katero mora biti vključen širok nabor strokovnjakov z različnih področij, tako zdravstva kot tudi sociale," je naštel Ostrc.

Dodal je, da strategija predvideva, da bodo osebe z demenco dolgo časa vključene v družbo, vključene v njim znano domače okolje in da bodo na splošno te osebe lažje sprejete v družbo.

"Na eni strani dajemo podlago za izvajanje dolgotrajne oskrbe na tem področju in na drugi strani pomoč svojcem ter omogočimo vsem državljanom dostojno staranje," je poudaril.

Nacionalni center za demenco

Član delovne skupine, ki je pripravljala predlog dokumenta, in predstojnik katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani Zvezdan Pirtošek je, kot poroča STA, v aprilski predstavitvi dokumenta poudaril, da bo strategija spodbujala preventivne programe za zmanjševanje dejavnikov tveganja za razvoj demence, "s katerimi lahko Alzheimerjevo demenco odložimo tudi za šest let". Demenco lahko ob pravočasnem odkritju močno olajšajo, zato je cilj strategije zagotoviti zgodnjo diagnostiko in uvedbo zdravljenja.

Predvideva tudi izboljšanje dostopnosti do ustrezne postdiagnostične obravnave, kar vključuje dolgotrajno in paliativno oskrbo, socialne storitve in podporo družinam ali skrbnikom.

S strategijo je načrtovanih več novosti glede mreže izvajalcev storitev za obvladovanje demence, zbiranja in obdelovanja podatkov o demenci ter uvedbo posebnega registra, ki bo poleg podatkov s področja zdravstva vseboval tudi podatke s področja socialnega varstva in druge podatke za učinkovito načrtovanje in izvajanje ukrepov za obvladovanje demence.

Strategija načrtuje tudi ustanovitev nacionalnega centra za demenco, ki bo skrbel za strokovni razvoj področja demence v Sloveniji, kakovost storitev in izboljšanje poklicnih kompetenc izvajalcev v verigi oskrbe oseb z demenco, spodbujal in izvajal raziskovalno delo ter druge dejavnosti za obvladovanje demence v Sloveniji.

Strategija bo spodbujala še povečanje spoštovanja dostojanstva oseb z demenco, ozaveščanje javnosti za razvoj do demence prijaznih skupnosti, izobraževanje vseh poklicnih skupin na področju obvladovanja demence, sodobne raziskave o demenci in ustrezno obravnavo oseb z demenco v času epidemij in drugih izrednih razmer.