Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so ob začetku meseca boja proti raku debelega črevesa in danke izrazili ponos ob rezultatih preventivnega programa Svit. Zapisali so, da je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki Svit pomembno prispeval k znižanju števila novih primerov raka debelega črevesa in danke in s tem k boljšemu zdravju prebivalcev Slovenije.

Če (še) nimaš težav, nisi nujno zdrav

Sorodna novica Za rakom debelega črevesa in danke zbolevajo vse mlajši

V programu Svit namreč pri navidezno zdravih Slovencih, starih od 50 do 74 let, s preprostim testom blata iščejo sledove prikrite krvavitve. Osebe s pozitivnim izvidom presejalnega testa na kri v blatu pregledajo na kolonoskopiji, kjer ugotovijo vzrok krvavitve. Cilj programa je med navidezno zdravimi osebami odkriti tiste, pri katerih je velika verjetnost, da bi se iz sprememb na steni debelega črevesa in danke razvil rak, ali že imajo začetno obliko raka, in te spremembe odstraniti. Zgodaj odkrito bolezen lahko uspešno zdravijo, z odkritjem predrakavih sprememb pa lahko bolezen celo preprečijo.

Kot so navedli, so lani v program Svit povabili nekaj več kot 315.000 oseb, odziv pa je bil 63,4-odstoten. Odziv sicer po letih, ki jih je zaznamovala epidemija novega koronavirusa, spet raste, odzivnost moških pa je za 10 odstotnih točk nižja od odzivnosti žensk.

Pozitiven izvid presejalnega testa je imelo lani 5,4 odstotka pregledanih oseb, opravili pa so več kot 9400 kolonoskopij in skoraj 6900 histopatoloških preiskav, so navedli na NIJZ-ju.

V kolesju veliko institucij in strokovnjakov

Da kolesje Programa Svit deluje, so po njihovih navedbah zaslužni sodelavci Centra za zgodnje odkrivanje raka pri NIJZ-ju, gastroenterologi, patologi, družinski zdravniki in medicinske sestre, ki skrbijo za številne procese. V zdravljenje bolnikov z rakom se vključujejo kirurške in radiološke ekipe. Prepoznavnost in zaupanje v program Svit v okviru svojega dela dvigujejo številni zdravstveni delavci v osnovni zdravstveni dejavnosti, sodelavci območnih enot NIJZ-ja ter prostovoljci, ambasadorji in podporniki v različnih društvih in lokalnih okoljih.

Bolezen je lahko usodna

Kot je poudarila vodja programa Svit Dominika Novak Mlakar, želijo v mesecu boja proti raku debelega črevesa in danke poudariti pomen ozaveščanja o pomembni bolezni, ki prizadene številne posameznike in njihove bližnje. V Sloveniji namreč po njenih besedah letno za to boleznijo zboli več kot 1300 oseb, bolezen pa je v veliki meri povezana s starostjo, nezdravim življenjskim slogom, boleznimi črevesa in dejavniki genetske predispozicije.

Sorodna novica Odkrivanje bolezni, še preden se pojavijo simptomi

"Da bi zmanjšali tveganje za razvoj raka debelega črevesa in danke, je pomembno spodbujati preventivne ukrepe, kot sta redno sodelovanje v presejalnem programu in spreminjanje življenjskih navad, kar vodi k zdravi prehrani, telesni aktivnosti in prenehanju kajenja," je še dodala.

Na NIJZ-ju ob tem izpostavljajo, da se rak na debelem črevesu v telesu razvija več let, preden se pojavijo simptomi, zato je ob opaženih težavah bolezen pogosto že napredovala. "Ukrepati je treba prej – z rednim sodelovanjem in odzivom na vabilo programa Svit vsaki dve leti si vsak udeleženec zelo poveča možnost, da morebitno bolezen pravočasno odkrijemo in v črevesu odstranimo spremembe, ki predstavljajo večje tveganje za raka," so še pojasnili na NIJZ-ju.

Video: Oddaja Ugriznimo znanost na to temo