Poudarjanje osebnega prispevka slehernega posameznika k zmanjšanju obolevnosti za rakom je tudi osrednja vsebina triletne kampanje, ki jo je Mednarodna zveza za boj proti raku začela letos in bo potekala do konca leta 2021. Slogan kampanje je Sem in bom (I Am and I Will). Vsakdo namreč lahko sprejme ukrep, ki bo zmanjšal tveganje za nastanek raka.

Pomen zdravega življenjskega sloga so poudarili tudi v sporočilu Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica - Zveza) ob današnjem dnevu. Po besedah predsednice njihove sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji Ane Istenič je tveganje, da zbolimo za rakom, mogoče zmanjšati vsaj za tretjino, in sicer z izbiro zdravega načina življenja, opustitvijo kajenja in čezmernega uživanja alkohola, z redno telesno dejavnostjo, vzdrževanjem primerne telesne teže in obvladovanjem stresa ter z udeleževanjem v presejalnih preventivnih programih, kot so Dora, Zora, Svit in cepljenje proti virusu HPV.

Za rakom pogosteje zbolevajo moški

Po podatkih Onkološkega inštituta Ljubljana največ prebivalcev Slovenije zboli in umre za raki, ki so predvsem posledica slabega življenjskega sloga, denimo kajenja, čezmernega uživanja alkohola, čezmernega hranjenja in debelosti, premalo gibanja itd. Zaradi svojega življenjskega sloga za rakom pogosteje zbolevajo in umirajo moški kot ženske.

Moški v večji meri uživajo alkohol kot ženske, med njimi je več debelih in čezmerno hranjenih, prav tako je med njimi še vedno več kadilcev, poleg tega pa so slabše odzivni v različnih preventivnih oziroma presejalnih programih. Zdravljenje večine rakov je pa uspešnejše, če so odkriti na začetni stopnji razvoja.

S presejalnimi programi je mogoče odkriti raka ali predrakave spremembe, še preden se pojavijo znaki bolezni. V Sloveniji so za zdaj trije tovrstni programi: Zora za odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu, Dora za odkrivanje raka dojk in program Svit za odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na debelem črevesu, ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).

Letno zboli več kot 12.000 ljudi

Podatki Registra raka RS kažejo, da v zadnjih letih za rakom letno zboli več kot 12.000 Slovencev, okoli 6.500 moških in okoli 6.000 žensk, umre pa jih nekaj več kot 5.700, okoli 3.200 moških in 2.500 žensk. Petletno relativno preživetje odraslih slovenskih bolnikov s katero koli vrsto raka (brez nemelanomskega kožnega), ki so zboleli v obdobju 2006-2010, je bilo 50-odstotno, bolnic pa skoraj 60-odstotno.

Pojavnost rakavih bolezni se v Sloveniji povečuje in se je v zadnjih 20 letih skoraj podvojila. Najpomembnejši vzrok raka in smrti zaradi raka je raba tobaka. V Sloveniji ji stroka pripisuje 29 odstotkov vseh smrti zaradi raka med prebivalci, starimi 30 let in več, torej skoraj vsako tretjo smrt zaradi raka. Kar 88 odstotkov smrti zaradi pljučnega raka je pripisljivih tobaku.

Najpogostejši raki

Med najpogostejše rake v Sloveniji sodijo rak kože, debelega črevesa in danke, pljuč, dojke in prostate. Ogroženost za rakom pa se povečuje tudi s staranjem prebivalstva.

Na NIJZ-ju so ob svetovnem dnevu boja proti raku poudarili tudi pomen sodelovanja v novih evropskih projektih za boljše obvladovanje te bolezni. Gre za projekta INTENT in iPAAC, pri katerih NIJZ sodeluje z Onkološkim inštitutom Ljubljana. Kot so pojasnili, sta projekta osredotočena na implementacijo trajnostnih ukrepov, ki prinašajo pozitivno spremembo za vse državljane in še posebej za vse onkološke bolnike. Osredotočata se na ureditev razmer na področju obvladovanja raka in bolnika postavljata v središče vseh projektnih dejavnosti. Sodelovanje v projektih bo prav tako prispevalo k večji povezanosti strokovnjakov in političnih odločevalcev na področju onkološke politike v Evropi ter med Slovenijo in sodelujočimi državami.