Po mnenju Jelke Mlakar, ki je pooblaščena za varnost pacientov, zaposlenih in drugih v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKCL), je pritožb še vedno premalo. Sama sicer ne ve, ali je to posledica tega, da se rešujejo neposredno v bolnišnici ali pa se bolniki še vedno ne pritožujejo. Zato je presodila, da so ljudje še vedno premalo ozaveščeni o svojih pravicah in o tem, kakšne pritožbene možnosti imajo na voljo.

Zastopnica pacientovih pravic v Ljubljani Duša Hlade Zore pa je po drugi strani dejala, da se nesporazumi skorajda nikoli ne rešijo neposredno v ambulanti oz. bolnišnici, saj so tedaj vsi vpleteni razburjeni in se težko pogovarjajo.

Veliko bi pomagala že boljša komunikacija
Bolniki se velikokrat zatečejo k zastopnikom pacientovih pravic, ki so v letu 2013 obravnavali 6.703 pritožbe. Večino pa jih zastopniki rešijo neuradno, že v pisarni v pogovoru z bolnikom, kjer ugotovijo, da pritožba sploh ni potrebna.

Tudi Hlade Zoretova ugotavlja, da se večina bolnikov na zastopnika obrača pravzaprav zaradi pomanjkanja informacij. V svojih ugotovitvah opaža, da bolniki pričakujejo predvsem prijazno zdravstveno osebje, skrb za zasebnost, dostopnost do zdravstvenih storitev ter prijetno in čisto okolje. Pri tem je opozorila, da bi v veliko primerih zadostovali že samo napotki, kako se je treba vesti do ljudi.