V centru so lani obravnavali okoli 2.200 posameznikov iz Maribora in okoliških občin, zato se že povečujejo čakalne dobe za obravnavo.

Na podlagi podatkov iz Velike Britanije in ZDA - za Slovenijo ni dovolj celovitih - ocenjujejo, da ima skoraj petina otrok in mladostnikov težave na področju duševnega zdravja. "Zato je treba razširjati mrežo pomoči, kar ne sme biti le odgovornost lokalnih skupnosti, kot je v primeru svetovalnih centrov v Sloveniji, ampak države. Menimo, da veliko otrok in mladostnikov v širši regiji nima dostopa do ustrezne pomoči na tem področju in da obstaja v nekaterih primerih nevarnost medikalizacije otroštva, ko se obravnavajo samo simptomi, ne pa vzroki," je povedala direktorica centra Alenka Seršen Fras.

Poleg vse več duševnih stisk opažajo tudi vse izrazitejše čustvene in vedenjske motnje, predvsem porast narcisizma in pomanjkanje empatije. "Vzgajamo selfigeneracijo, ki je vse bolj usmerjena vase in skrbi le za lastno promocijo, kar izključuje upoštevanje občutkov drugih in njihovih potreb, torej umanjka skrb za sočloveka," je poudarila.

Vse mlajši imajo vedenjske težave
Težave se pojavljajo tudi čedalje bolj zgodaj, tako da že iz vrtcev poročajo o otrocih, ki s svojim vedenjem ogrožajo sebe in druge. "Imamo že mladostnike, ki bi morali imeti prepoved približevanja staršem, imamo šestletnike, ki imajo v družini največjo moč, imamo učence, ki pljuvajo na učiteljice in mečejo stole po razredu. Starši morajo v prvih šestih letih otroka naučiti nekaj pomembnih življenjskih lekcij, na primer da ni zadovoljstvo vedno na prvem mestu in da mora upoštevati tudi želje in potrebe drugih," je opozorila.

Tudi otroci z normalnim razvojem so vsako leto slabše pripravljeni na šolo. "Opažamo šibkejše govorno jezikovne sposobnosti, slabšo grobo in fino motoriko, slabšo sposobnost usmerjene pozornosti in samonadzora, več strahov in negotovosti, slabše socialne veščine ter razumevanje sveta na splošno," je še povedala direktorica.