"Zgodilo se je ravno tisto, česar smo se nekako bali že takoj po zaključku epidemije," je ob predstavitvi preliminarnih rezultatov analize lanskih meritev za šolski športni karton – trenutno so analizirane tri četrtine vseh podatkov – dejal Gregor Starc s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. Kot je dejal, se je namreč izboljševanje telesne zmogljivosti otrok in mladostnikov, ki je sledilo velikemu upadu med zaprtjem šol med epidemijo novega koronavirusa, ustavilo. Spomnil je, da so na to opozarjali že lani, ko se je napredek umirjal, in dodal, da dosežen plato ni presenečenje. "Napredka od lani pravzaprav skorajda ni, zaradi tega, ker v teh letih tudi nismo sprejeli skoraj nobenega ukrepa, ki bi to pri otrocih in mladostnikih popravil," je opozoril.

Poudaril je, da je začela glede na meritve med osnovnošolci in dijaki rahlo naraščati debelost, ki pa po njegovih besedah ni tako "strašen problem, kot si mogoče predstavljamo po navadi". "Veliko se govori o debelosti, jaz bi si pa želel, da bi veliko več govorili o telesni nedejavnosti in telesni zmogljivosti," je poudaril. Posebej pa je opozoril na "enormne razlike" med dijaki in dijakinjami različnih srednješolskih programov – podatki namreč kažejo, da so telesno najbolj dejavni in zmogljivi dijaki gimnazij, najmanj pa dijaki poklicnih srednjih šol, ki so v povprečju "zelo deprivilegiran del populacije mladostnikov".

"Njihova gibalna učinkovitost je v spodnji tretjini, kar je dejansko rahel absurd, ker to so dijaki in dijakinje, ki bodo že zelo zgodaj vstopali na trg delovne sile, ki bodo vse življenje opravljali poklice, ki bodo telesno zahtevnejši, v resnici pa so telesno najmanj zmogljivi del populacije, kar pomeni seveda za marsikaterega izmed njih velika zdravstvena tveganja," je opozoril. Pojasnil je, da podatki kažejo, da so dijaki srednjih poklicnih šol v povprečju celo slabše telesno zmogljivi, kot so bili v devetem razredu osnovne šole. Ob tem je dodal, da so rezultati gimnazijcev sicer boljši, a da so tudi oni na "bistveno nižji ravni, kot so bili pred korono".

Zanemarjanje tistih, ki niso med najbolj talentiranimi

Pri mladostnikih med 15. in 19. letom starosti je težava tudi to, da tisti, ki niso vključeni v resno treniranje, pogosto nimajo veliko ustreznih možnosti za rekreaciji. "Pri srednješolcih je žal pogosto tako: če nisi material za vrhunski šport, potem ti v klubu rečejo, hvala lepa," je opozoril Starc in dodal, da se mnogi mladi nato znajdejo v velikih stiskah. Dejal je, da bi morali bolj apelirati tudi na klube in društva, da začnejo bolj razmišljati o tem, kako ponuditi vadbo tudi tistim dijakom in dijakinjam, ki ne želijo tekmovati, ki želijo samo trenirati, uživati v športu in se družiti s svojimi vrstniki.

Sorodna novica Za boljše učne uspehe strokovnjaki svetujejo več gibanja

Zadnja analiza razvojnih trendov otrok v Sloveniji Artus, ki jo na fakulteti za šport opravijo vsakih 10 let, je sicer po besedah Starca pokazala, da je lani v primerjavi z letom 2013 delež učencev zadnje triade, ki se organizirano ukvarja s športom, narasel. "Še posebej je zelo narastel delež tistih otrok, ki trenirajo in ne tekmujejo, kar pomeni, da so tudi oni zaznali, da potrebujejo gibanje, da jim je to všeč, da pa ne marajo hoditi na tekme in da je to zanje dovolj," je dejal Starc in dodal, da ga zato veseli, da jim dodatne možnosti odpira ravno projekt zMIGAJ!, ki ga Zavod za šport RS Planica izvaja v okviru programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027. Projekt, ki ga je omogočilo šolsko ministrstvo, je sicer vreden skoraj 4,5 milijona evrov, financira pa ga Evropska unija iz evropskega socialnega sklada. Namenjen je predvsem dijakom, a tudi drugim zaposlenim na izbranih srednjih šolah oziroma dijaških domovih.

Brezplačen program, ki ga bodo soustvarjali dijaki

Na problem pomanjkanja možnosti rekreacije za tiste dijake, ki se s športom ne ukvarjajo tekmovalno, je opozorila tudi vodja projekta zMIGAJ! Poljanka Pavletič z Zavoda za šport RS Planica. Poudarila je, da gre za intervencijski program, ki je za dijake dostopen, ker je brezplačen, poleg tega pa se odvija v šoli – med ali po pouku –, tako da nimajo težav s prevozi ali pomanjkanjem časa.

Dijakinje in dijake skušajo ob tem snovalci programa motivirati tako, da lahko sami sooblikujejo program. "Gre za to, da bodo dijaki lahko sami izrazili, kaj želijo početi, na kakšen način, kje, kdaj. Tukaj ne govorimo samo o standardnih oblikah gibanja, ampak tudi o popolnoma alternativnih zadevah, lahko recimo igranje nogometa s plastenko, rolanje po hodnikih šole, sprehod na Rožnik," je naštela. Da bi bile dejavnosti ustrezne, varne in učinkovite, bodo sicer poleg šolskih športnih pedagogov skrbeli tudi strokovnjaki z ljubljanske fakultete za šport.

Sorodna novica Bi ura športa na dan v šoli izboljšala telesno pripravljenost otrok?

Letos v pilotski izvedbi projekta sodelujeta dve šoli, dijaki ene od njih pa so si po besedah Poljanke Pavletič zadali, da se bodo konec šolskega leta povzpeli na Triglav, tako da se že celo leto pripravljajo na ta podvig. Na zavodu sicer pričakujejo, da se bo v projekt, v katerega se je prek razpisa vključilo 24 vzgojno-izobraževalnih zavodov – šolskih centrov, različnih srednjih šol in dijaških domov –, v naslednjih štirih letih vključilo najmanj 1500 dijakov po vsej državi.

Številne prednosti programa – predvsem na njegovo lahko dostopnost in raznovrstnost – je na novinarski konferenci pohvalila tudi ravnateljica Srednje šole tehniških strok Šiška Darinka Martinčič Zalokar. "Iščemo ravnotežje med vsemi elementi pri razvoju mladostnika, da bi dosegli ravnovesje med tem, kakšno bo poklicno življenje naših dijakov in pa kakšno bo osebno življenje. Ravno to ravnovesje marsikdaj prinese zadovoljstvo in želimo si imeti zadovoljne odrasle ljudi, ko zapustijo našo šolo," je poudarila.