"Dejansko stanje kaže, da je gospa invalid, vendar noben predpis pri nas tega ne prepozna in zato ne more uveljavljati pravic iz naslova statusa invalida," nesmiselnost primera, ki ni edini tak, strnejo v Zvezi delovnih invalidov.
Lavri Červek je leta 2010, ko je bila stara komaj 28 let, počila anevrizma na eni izmed žil v možganih. Zaradi posledic okvare možganov je 100-odstotna invalidka, nezmožna za delo. V izvedenskem mnenju invalidske komisije iz leta 2013 piše: "Razume malo. Ne zna poimenovati prstov. Ne zna računati. Brati ne more. Ni več zmožna opravljati organiziranega pridobitnega dela." A kljub temu Lavra nima pravice do invalidske pokojnine ali kakršnega koli drugega dohodka.
Lavrin partner Aljoša Žbogar si že leta prizadeva, da bi Lavra dobila vsaj neki skromen dohodek. Za pomoč je zaprosil varuhinjo človekovih pravic in predsednika države, a ostal praznih rok. V uradu varuhinje so mu že leta 2013 odgovorili, da Lavra ne izpolnjuje zakonsko določenih pogojev, to je določene delovne dobe za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zapisali so, da tudi v primeru tožbe sodišče ne bi moglo odločiti drugače kot zahtevo zavrniti kot neutemeljeno. In dodali, da je uveljavljanje invalidnine za telesno okvaro, nastalo zaradi bolezni in ali poškodbe, zadržano do sprejema ustreznih podzakonskih aktov. Ti aprila letos, več kot pet let po sprejemu zakona, še vedno niso sprejeti.

Birokratski fašizem
“Pravica posameznika ni in ne more biti odvisna od obstoja nekega pravilnika,” je ogorčen dr. Andraž Teršek. “To, da primer Lavre Červek ni zajet v nobenem zakonu, ne pomeni, da država ni dolžna spoštovati njenih pravic,” dodaja. Po Terškovih besedah gre za še en primer birokratskega fašizma, kot se je izrazil avtor knjige Utopija pravil David Graeber. "Človek pride k uradniku, mu opiše svoje medicinsko stanje. Uradnik mu odgovori: vidim vas, vidim vaše stanje. Ampak ker neki drug uradnik ali minister v excel tabelico ali v člen nekega pravilnika ni vpisal vašega medicinskega stanja, za nas ne obstajate. To je srednjeveško razmišljanje. To je popolna pravna ignoranca!," je jasen Teršek.

Odsvetovanje tožbe je bilo v tem primeru popolnoma neprimerno, ocenjuje tudi Marko Blatnik iz Pisarne delavske pravne zaščite Sonce Slovenije, ki se z dr. Terškom že leta bori za pravice invalidov in delavcev. "Če Delovno in socialno sodišče ugotovi, da gre za pravno praznino, lahko uporabi ustavo in takšno praznino zapolni,” pojasnjuje Blatnik. In opozarja, da sta v primeru Lavre Červek kršeni ustava in Konvencija o pravicah invalidov, katere podpisnica je Slovenija.

Konvencija o pravicah invalidov zahteva, da država invalidom prizna pravico do ustrezne življenjske ravni in socialnega varstva, poudarjajo tudi v Zvezi delovnih invalidov. Problematika mlajših invalidov, ki so šele vstopili na trg dela ali nanj šele vstopajo, je bila pri nas dolga leta prezrta, opozarjajo. Tisti, ki so postali invalidi, ko so bili starejši od 18 let oziroma v primeru rednega študija od 26 let in nimajo dovolj delovne dobe, namreč tako kot Lavra Červek niso mogli dobiti statusa invalida, ki bi jim priznal določene pravice in omogočil preživetje.
Socialna pomoč in skromni cenzus
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so zatrdili, da take primere trenutno rešuje institut socialne pomoči. A ker se Lavrin partner Aljoša trudi preživeti družino, z njegovim dohodkom že presežejo skromno postavljen cenzus, ki je mnogo nižji od realnih minimalnih življenjskih stroškov v naši državi.
Nenavadno je, da vse uradne ustanove, na katere se je obrnil Lavrin partner, zanjo niso znale najti rešitve. Šele na Zvezi delovnih invalidov so nam povedali, da bo rešitev zanjo in za podobne primere kmalu prinesel konec aprila sprejet Zakon o socialnem vključevanju invalidov. Sami so ves čas sprejemanja tega zakona opozarjali prav na to, da skoraj do zadnjega v njem niso bili zajeti primeri, kakršen je Lavrin – torej mladi invalidi brez dovolj delovne dobe.

Lavra Červek naj bi tako 1. 1. 2019 končno dobila vsaj neki minimalni dohodek. Ali ga bo res, bo ekipa Tednika seveda spremljala.