Kot so poudarili, je internistična prva pomoč le del ljubljanske urgence, kjer obravnavajo najtežje bolnike – preteklo nedeljo je bilo takih kar 300. V sredo dopoldne je na primer na obravnavo čakalo še 20 bolnikov, ki so na obravnavo prišli ponoči. Vsak dan v zadnjem času sicer obravnavajo približno 100 bolnikov, največ ponoči in zaradi zdravstvenih težav zaradi gripe, respiratornega sincicijskega virusa ali covida-19, ki so dodatno poslabšali stanje kroničnih bolnikov, v največ primerih pljučnih in srčnih.

"Čeprav številni izmed njih potrebujejo hospitalizacijo, je težava tudi to, kam jih namestiti, saj ne morejo na navadne oddelke," poudarjajo. Na infekcijski kliniki UKC-ja so zato odprli dodatne kapacitete, ki so se takoj zapolnile. Stanje je trenutno slabše kot 17. novembra, ko so aktivirali zeleni alarm načrta za množične nesreče. Tokrat načrta niso aktivirali, so se pa že novembra dogovorili za ukrepe, ki jih vključujejo po potrebi.

Največja težava bolniki, ki na urgenco prihajajo zaradi nenujnih zadev

Povečane obremenitve imajo tudi v splošni nujni medicinski pomoči (SNMP) Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana, ki deluje v prostorih urgence UKC-ja. Od prejšnjega petka do nedelje so denimo samo v ambulanti SNMP-ja brez vštetih terenskih posredovanj obravnavali 825 bolnikov, kar je 55 odstotkov več kot v enakem obdobju pred letom dni, ko so obravnavali 532 bolnikov.

Od 20. do 26. decembra pa so obravnavali 1242 bolnikov, kar je 45 odstotkov več kot predhodno leto. "Ocenjujemo, da je večji pritisk na urgentno službo tudi zaradi vse večjega števila ljudi, ki nima svojega osebnega zdravnika," so navedli za STA. Kot so pojasnili, so družinski zdravniki izredno obremenjeni, saj jih je premalo, zato bolniki raje pridejo na urgenco tudi za nenujne zadeve.

"Ravno ti nenujni bolniki, ki jih je od 75 do 80 odstotkov, so težava, ki hromi celo urgenco," opozarjajo. Tako število nenujnih bolnikov na urgenci pomeni veliko varnostno tveganje za nujne bolnike, ki ga skušajo zmanjšati z ustrezno triažo. Ker zato nenujni bolniki na pregled čakajo več ur, prihaja do vedno pogostejših izpadov, izsiljevanja, tudi groženj s streljanjem, so še pojasnili.

Kdaj naj se bolnik odpravi na urgenco?

Ob vprašanju, kdaj naj se bolniki odpravijo na urgenco in naj ne ostajajo doma, je infektologinja Bojana Beović v izjavi za medije navedla bolnike z visoko vročino, ki vztraja in je ni mogoče zmanjšati z zdravili, dostopnimi v lekarnah. Nadalje so v tej skupini bolniki s poslabšanjem kronične bolezni, denimo kronične pljučne bolezni s težkim dihanjem in pomanjkanjem zraka in srčnih obolenj s težavami z dihanjem in morda z bolečino v prsnem košu. Mlajši človek z visoko vročino in bolečinami denimo v mišicah, ki nima kronične bolezni, si lahko medtem sam pomaga z zdravili proti vročini in proti bolečinam v mišicah, tako da odhod na urgenco ni potreben.

V primeru obolenj, podobnih gripi, gremo lahko znova na delo, če vročine ni več in se klinično počutimo dobro, takrat pa navadno tudi nismo več kužni. Če pa kljub temu menimo, da smo kužni, na delovnem mestu uporabimo masko, je svetovala. Porast obolenj, podobnih gripi, bi lahko po njenem mnenju umirili s cepljenjem proti gripi. To sicer ne prepreči okužb, prepreči pa hude poteke bolezni in potrebo po hospitalizaciji, je poudarila.

Infektologinja je ob tem opozorila, da je za letošnjo sezono značilen zgodnji in hud porast obolenj, podobnih gripi. Močnejša kot prejšnja leta je tudi sezona okužb z RSV-jem, ki še traja, ne smemo pozabiti niti na bolnike s covidom-19. V Sloveniji je poleg tega veliko starejših s sorazmerno slabo socialno podporo. Postelj v domovih za starejše ni dovolj, marsikdo, ki je v bolnišnici, pa se ne more vrniti v domače okolje. Vse to upočasnjuje odtok težko bolnih z urgence na oddelke, je pojasnila.

Sezone gripe vsaj v UKC-ju Ljubljana po njenih navedbah poznajo že iz preteklih let, ko so se morali dodatno organizirati in odpreti oddelke na drugih lokacijah. Tudi zdaj se bo treba ustrezno odzvati, poleg tega pa razmišljati, kako bi zdravstvo naredili odpornejše na taka nihanja, je pozvala.

Bo dogovor prinesel izboljšave?

Ljubljanski župan Zoran Janković in minister za zdravje Danijel Bešič Loredan sta sicer sredi novembra podpisala dogovor o načinu zagotavljanja zdravstvenega varstva na primarni ravni na območju ljubljanske občine.

Podpisani dogovor med drugim predvideva, da obe strani podpišeta sporazum o prenosu izvajanja nujne medicinske pomoči z ZD-ja Ljubljana na UKC Ljubljana oziroma bosta nujno medicinsko pomoč ustanovi izvajali skupaj. Dogovor določa, da morata ustanovi sporazum o medsebojnem sodelovanju skleniti do konca leta.

V UKC-ju so pojasnili, da so dogovor že podpisali in ga v podpis posredovali ZD-ju Ljubljana. V skladu s sporazumom bo ZD Ljubljana v okviru SNMP-ja z novim letom znova izvajal razširjeno obravnavo bolnikov v okviru programa enote za bolezni urgentnega centra, so pojasnili.

Obremenjena tudi mariborska urgenca, težava predvsem pomanjkanje postelj

Zaradi kroženja respiratornih obolenj in težav z dostopnostjo do družinskih zdravnikov znatno večje obremenitve in povečan priliv bolnikov že ves december zaznavajo tudi v mariborskem urgentnem centru. Po pomoč se obračajo bolniki z različnimi težavami, pozna se porast sezone respiratornih obolenj, med njimi virusov gripe, koronavirusa in respiratornega sincicijskega virusa (RSV), je v izjavi za medije povedal zdravnik Andrej Hohnec.

Večji pritisk na urgenco pripisuje tudi razmeram na primarni ravni, kjer primanjkuje družinskih zdravnikov, ljudje pa se po pomoč zato obračajo na urgentne centre, ki delujejo nepretrgoma.
Do večjega navala bolnikov prihaja tudi zaradi praznikov, saj je dostopnost do primarnega nivoja zdravstva v tem času manjša. Zato ljudi poziva k skrbi za svoje zdravje, pa tudi k cepljenju proti gripi, kar je še posebej smiselno za posameznike z dejavniki tveganja za težji potek bolezni.

Na vprašanje, kaj naj stori posameznik, ki se denimo slabo počuti in ima vročino, pred januarjem pa nima možnosti pregleda pri družinskem zdravniku, je odgovoril, da bodo na urgenci pogledali vsakega, ki pride po pomoč. Kako hitro bo posameznik na vrsti, pa bo odvisno od stanja njegovega zdravstvenega stanja, ki ga bodo ugotavljali s triažo.

Bolniki do obravnave v mariborskem urgentnem centru po besedah Hohneca načeloma še prihajajo v predpisanih časovnih okvirjih, a so lahko časi čakanja na proste bolnišnične postelje zelo dolgi. Ob tem je navedel primer bolnika s pridruženo gripo, ki je v urgentni center prišel ob 2. uri preteklo noč, a bo na oddelek zaradi pomanjkanja postelj najverjetneje sprejet šele popoldne. "Ko se bo sezona gripe popolnoma razvila, pričakujemo, da bo tega še več," je opozoril. Bojijo se, da v nekem trenutku tudi na urgenci ne bi imeli proste postelje.

V UKC-ju Maribor zato potekajo dejavnosti, da bi zagotovili dodatne postelje ali prerazporedili kader, kar je težko, saj je bolnišnica že sicer zelo obremenjena, število hospitalizacij pa visoko.
Ob velikem številu bolnikov z respiratornimi obolenji je namreč treba zaščititi vse druge bolnike v sobah. Iskanje primernih postelj za take bolnike zato predstavlja svojevrstno težavo. Večji dotok bolnikov pomeni velike obremenitve tudi za zaposlene.

Med obravnavami bolniki je delež takih, katerih zdravstveno stanje je ogrožajoče, manjši, je pojasnil Hohnec. Urgentno pomoč po njegovi oceni zares potrebuje približno 10 odstotkov obravnavanih bolnikov, so pa med njimi tudi taki, ki bi se jim lahko zdravstveno stanje poslabšalo, ker ne pridejo do obravnave pri svojem izbranem zdravniku.

Ob kadrovski stiski obremenjena tudi Klinika Golnik

Velik naval bolnikov poleg ljubljanske in mariborske urgence zaznavajo tudi na Kliniki Golnik. Od 5. decembra v urgentni ambulanti tedensko obravnavajo 50 odstotkov bolnikov več, kot so jih v tednih pred tem. Težave predstavlja tudi večje število odsotnih zaposlenih, a storitev za zdaj še ne odpovedujejo. Ob tem so sicer v posameznih pulmoloških subspecialnostih nekoliko upočasnili dotok vnaprej načrtovanih sprejemov, kar pa ne velja za diagnostiko tumorjev.

Pri bolnikih, ki jih obravnavajo na Kliniki Golnik, prevladujejo predvsem virusne okužbe dihal, med njimi okužbe z novim koronavirusom, virusi gripe in respiratornim sincicijskim virusom (RSV), pojavljajo se tudi pnevmokokne pljučnice. Ob povečanem dotoku bolnikov z respiratornimi okužbami pa obravnavajo in hospitalizirajo tudi bolnike zaradi poslabšanj njihovih kroničnih bolezni, saj se te, kot pravijo, dogajajo ne glede na sezonsko dogajanje. Poleg večjega obsega dela dodatno težavo predstavlja večje število odsotnosti zdravstvenih delavcev zaradi bolezni, zaradi nege bolnih otrok, porodniških odsotnosti in daljših bolniških odsotnosti, ki so jih nastopili v preteklih mesecih, so pojasnili.

"Ob navedenem je jasno, da je breme za vse trenutno aktivne zdravstvene delavce občutno povečano. Vsak dodatni, nenadni izpad zaradi bolezni ali nege pomeni samo krepke dodatne težave pri organizaciji dela," so opomnili. Trenutno zdravijo 101 bolnika bodisi zaradi okužb bodisi zaradi drugih težav. Zaradi povečanih potreb so odprli nekaj dodatnih postelj za bolnike z gripo, kolikor je bilo mogoče zaradi pomanjkanja zdravstvenega osebja, in nekaj akutnih postelj, da bi predvsem dežurnim zdravnikom vsaj minimalno olajšali zagate, ki jih doživljajo v urgentni ambulanti ob krepko povečanem napotovanju bolnikov s primarne ravni zdravstva.

Poleg velikega dotoka bolnikov iz urgentne ambulante pa se nanje obračajo tudi druge bolnišnice s potrebami oz. željami po premestitvi bolnikov iz njihovih ustanov na Kliniko Golnik. Tudi v teh primerih se trudijo pomagati, kolikor jim dopuščajo omenjene težave s pomanjkanjem zdravstvenega kadra.