Večina od kadilcev v Sloveniji je kaditi začela že v najstniških letih, kadijo redno, vsak dan. Kadilci s tobačnim dimom vdihavajo več kot 7.000 kemičnih strupenih, rakotvornih in dražilnih sestavin v obliki plinov ali delcev, vsaj 60 od njih je rakotvornih. Škodljive snovi v tobačnem dimu so po navedbah Helene Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje vzrok številnih bolezni - različnih vrst raka, bolezni srca in ožilja ter bolezni dihal.

Manj pa je znano, da kajenje povzroča tudi sladkorno bolezen, revmatoidni artritis, bolezni oči, katerih posledica je lahko slepota, motnje erekcije, motnje imunskega sistema. Kajenje nosečnic škodljivo vpliva na zdravje še nerojenega otroka in izide nosečnosti. V Sloveniji so posledice kajenja obsežne. Zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem, v državi vsak dan umre deset ljudi.

"Številne smrti, pripisljive kajenju, so prezgodnje. Umirajo ljudje v aktivni dobi - med 30. in 44. letom starosti vsako sedmo smrt pripisujemo kajenju, med 45. in 59. letom starosti pa celo vsako tretjo," je pojasnila Koprivnikarjeva. Stroški zdravljenja, zmanjšane produktivnosti in prezgodnje umrljivosti znašajo skoraj dve milijardi evrov.

Številni programi opuščanja kajenja
"Dlje posameznik kadi, hujše so posledice. Prej ko opusti kajenje, boljše zdravje si lahko povrne - nekatere koristi za zdravje se pojavijo zelo kmalu. Če tega sam ne zmore, naj poišče dodatno pomoč. Prenehanje kajenja ni enostavno, ampak mnogim je uspelo," ob tem poudarja vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije za Slovenijo Darina Sedlakova.

V Sloveniji imamo na voljo številne programe za opuščanje kajenja. V zdravstvenih domovih delujejo usposobljeni strokovnjaki za podporo pri izbiri ustreznih načinov premagovanja skušnjav - lahko v obliki skupinskih delavnic ali individualnega svetovanja. Podpora pri opuščanju kajenja je prav tako na voljo prek brezplačne anonimne številke 080 2777, pomoč pa prihaja tudi iz nevladnih organizacij.

Predstavnik Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo Miha Lovše je napovedal, da bodo februarja prvič v Sloveniji izvedli skupinsko opuščanje kajenja prek spleta v sodelovanju s strokovnjaki s področja odvisnosti. Za uspešnost odvajanja od kajenja so po besedah Tadeje Hočevar z NIJZ pomembni motivacija, močna volja ter predanost in zavezanost cilju. Opustitev kajenja je najboljše, kar kadilci lahko naredijo, da zaščitijo svoje zdravje in zdravje drugih.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je tobak v svetu vsako leto vzrok šest milijonov preprečljivih smrti. Od teh jih je 600.000 med nekadilci zaradi pasivnega kajenja.

Predlog zvišanja trošarin na tobak
Tudi zaradi škodovanja drugim je Koalicije nevladnih organizacij za preprečevanje zasvojenosti predstavila novelo zakona o trošarinah, s katero predlagajo 19-odstotno zvišanje zdajšnje trošarine na tobačne izdelke. "Dokazano najcenejši in hkrati najučinkovitejši ukrep za zmanjšanje rabe tobaka med prebivalstvom je višja obdavčitev oziroma zvišanje cen tobačnih izdelkov," je prepričan Miha Lovše. Dodal je, da ima zmanjšanje dostopnosti tobačnih izdelkov največji učinek pri mladih, kar je pomembno, saj v Sloveniji kadi kar četrtina 15-letnikov.

Predlagajo, da bi bila trošarina za cigarete najmanj 132 evrov za 1.000 kosov, za cigare in cigarilose najmanj 50 evrov za 1.000 kosov, za drobno rezani tobak najmanj 110 evrov za en kilogram in za drug tobak za kajenje 50 evrov za en kilogram. Za tobak za segrevanje bi bila trošarina 110 evrov za en kilogram tobaka v polnilu, za elektronske cigarete pa 0,225 evra za en mililiter tekočine v polnilu.

Višja obdavčitev tobačnih izdelkov je po Lovšetovih besedah edini ukrep, ki ga ni mogoče neposredno zajeti v tobačni zakonodaji, saj se nanaša na zakon o trošarinah. Spomnil je, da so v Sloveniji cene tobačnih izdelkov še vedno relativno nizke v primerjavi z drugimi razvitejšimi državami članicami Evropske unije.

Nina Rogelj iz Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija pa je izpostavila, da tudi pri nas vedno več mladih uporablja tobak za zvijanje in elektronske cigarete, ki so cenovno ugodnejše, obenem pa puščajo enake posledice na zdravju uporabnikov. Po njenem mnenju je rešitev v "poenotenju cen vseh tobačnih in povezanih izdelkov, ob vzporednem ukrepu rednega višanja trošarine".