Nova protitobačna zakonodaja, ki sledi resoluciji o nacionalnem načrtu zdravstvenega varstva 2016–2025, v kateri želijo doseči Slovenijo brez tobaka, naj bi med drugim uvedla sličice s prizori bolezenskih posledic kajenja, prepovedala tobačne izdelke z značilno aromo, kot so cigarete z okusom mentola, in hkrati prepovedala prodajo tobačnih izdelkov po medmrežju. Uvedla pa bi tudi enotno ovojnino za vse tobačne izdelke, kar bi v praksi ukinilo blagovne znamke tobačnih izdelkov.

Rok Novak iz Inštituta Libertas, ki je organiziral okroglo mizo, je uvodoma izpostavil problematiko paternalističnega vtikanja države v življenja posameznikov ali t. i. "nanny state" ali "državo pestunjo", sploh ko to ne bo dalo nobenih pozitivnih učinkov. Ima odrasla oseba svobodo odločanja, ali bo kupila škodljive cigarete, alkohol, mastno hrano ali kaj tretjega, se je retorično vprašal.

Aleš Oražen z Urada za intelektualno lastnino je izpostavil, da svet brez blagovnih znamk ne bi bil samo siv, ampak izredno zmeden. Evropska zakonodaja pravico oglaševanja omejuje z vidika zavajanja, pa tudi moralnosti. Na trgu lahko obstajajo popolnoma legalno tudi neregistrirane blagovne znamke, a tu potem nastopijo drugi organi, ki se lahko odzovejo, če je kakšna znamka neprimerna za trg.

Ministrstvo za zdravje se vabilu na omizje ni odzvalo in tako ni predstavilo svojih argumentov v korist predlagani omejitveni zakonodaji.

Blagovna znamka ključ tržnega gospodarstva
Pomen blagovne znamke je predvsem v tem, da izraža pričakovan izvor, saj kupec iz preteklih izkušenj natančno ve, kaj dobi, ko kupi izdelek določenega proizvajalca, je funkcijo izvora blagovne znamke pojasnil pravnik in strokovnjak za intelektualno lastnino Bojan Pretnar. Druga lastnost blagovne znamke je kakovost, tretja funkcija pa je oglaševalska, ki se ji reče tudi naložbena funkcija, saj podjetje investira v oglaševanje za dosego višje prihodnje prodaje, je dodal.

Funkcija izvora in kakovosti sta neločljivo vezani na blagovne znamke, pri oglaševanju pa ni tako, saj ga lahko država prepove, kot v primeru tobačne industrije, in blagovne znamke še vedno ohranijo prvi dve lastnosti, je pojasnil. Ponaredki so se pojavili takoj, ko so se pojavile prve blagovne znamke, prve primere poznamo že iz antičnih časov, je kot zanimivost omenil Pretnar.

"Škodljive posledice enotne embalaže"
Oglaševanje je lahko zavajajoče, lažno, lahko gre za nelojalno konkurenco, zato je nujno imeti regulatorja, ki takšne manipulacije prepove, je opozoril Pretnar, ki sam tobaku in kajenju strogo nasprotuje, a je mnenja, da bodo prihajajoče zahteve po enotni ovojnini naredile ravno nasprotno od pričakovanega, torej škodile javnemu zdravju.

"Svetovne zdravstvene organizacije enostavno ne morem razumeti, saj bodo ponaredki na trgu še bolj nevarni za zdravje, nihče jih ne bo nadzoroval," je dejal in dodal: "Vsi zdravniki, ki se s tem ukvarjajo, čustveno reagirajo in o tem nočejo slišati."

Pri javnem zdravju je treba regulirati tako zdravju koristne, in sicer zdravila, kot škodljive izdelke, kot so tobačni, a nadzora brez blagovnih znamk ni, še dodaja. Pretnar kot primer izpostavi prepoved blagovnih znamk pri zdravilih v Pakistanu leta 1972, ki se je izkazala za katastrofalno, saj so trg takoj preplavili ceneni nekakovostni izdelki. V odsotnosti blagovnih znamk ni mogel nihče prepoznati oporečnih zdravil sumljivih proizvajalcev. Namesto da bi ozdraveli, so ljudje umirali, prepoved blagovnih znamk pa so v štirih letih odpravili.

Prepovedane droge so trg brez blagovnih znamk
"Edini trg, ki deluje brez blagovnih znamk, je trg ilegalnih drog. Vprašajte se, zakaj gre ta trg skrb vzbujajoče potencialno navzgor in ali ni ta trg, kjer ni ne blagovnih znamk ne privlačne embalaže, dokaz, da je teza o mamljivi embalaži privlečena za lase," je izpostavil Pretnar in kot primer navedel kajenje kanabisa ali t. i. "trave", ki obstaja na črnem trgu brez blagovnih znamk in v "enotni embalaži", pa je med mladimi vseeno v stalnem porastu.

"Ne morem se znebiti občutka, da zdravniki sovražijo tobačno industrijo, a njihove prepovedi se ne bodo prezrcalile v boljše javno zdravje, pač pa slabše," je dodal. Prepoved samega oglaševanja po njegovem mnenju ni sporna, ker blagovni znamki ostanejo ime, garancija, izvor in kakovost. Brez blagovnih znamk tržnega mehanizma, ki ščiti potrošnika, ni več, je opozoril.

Dejstvo, da evropska direktiva enotne ovojnine sploh ne zahteva, a si želi slovensko ministrstvo za zdravje vseeno narediti ta "korak naprej", je Pretnar pospremil s šalo iz časov socializma: "Učenec na vprašanje razlike med kapitalizmom in socializmom naučeno odgovori: Kapitalizem je na robu prepada, socializem pa je korak naprej."

Se bo razpasel črni trg?
Tobačna industrija je zakonita in strogo regulirana, je na omizju poudarila predstavnica Tobačne Ljubljana Breda Brezovar Goljar in dodala, da ne skrivajo, da kajenje povzroča resne smrtonosne bolezni. Na tobačnih izdelkih celo izrecno piše, da kajenje ubija, je dodala.

Direktiva EU-ja je zelo strogo posegla v komuniciranje blagovne znamke, po novem bo zahteva EU-ja, da dve tretjini škatlice obsega opozorilo, preostanek pa bo ostal blagovni znamki, je pojasnila. Gospodarska škoda bo velika, praznino pa bo zapolnil črni trg s kriminalnimi združbami, je prepričana, saj je že zdaj tihotapljenje cigaret iz balkanskih držav vseprisotno. Negativne posledice bodo tako za državni proračun, za trgovine in tudi za tobačno industrijo, je sklenila.

Prohibicija v Avstraliji ni delovala
Nadaljevala je s primerom Avstralije, kjer so enotne škatlice uvedli 2012, in je trenutno edina država na svetu, ki to počne. Vse škatlice so tam enake in vse, kar razlikuje proizvajalce, je napis na dnu škatlice. Z zakonom so želeli preprečiti kajenje mladih in zmanjšati število kadilcev, v raziskavi pa se je pokazalo, da v Avstraliji opažajo vztrajno upadanje števila kadilcev, vendar se to vleče že dolgo, precej dlje od strogih ukrepov, je pojasnila.

Kajenje med mladimi se je po njenih besedah povečalo, tako kaže študija, in sicer iz preprostega razloga, da ob pomanjkanju komuniciranja in trženja blagovnih znamk potrošniki praviloma posežejo po cenejših izdelkih, najcenejši izdelki pa so na črnem trgu, kjer je mladoletnikom dostopno vse. V Avstraliji, kjer so ob strogih zakonih tudi močno povečali trošarine, se je od leta 2010 do 2016 črni trg povečal za 25 odstotkov, je še navedla.

Znamka "Manchester" z lepo embalažo, ki obstaja na črnem trgu v Avstraliji, se je pojavila in deloma nadomestila ponudbo legalnih grdih in dragih škatlic, je izpostavila.

"Moje prepričanje je, da je avstralsko študijo treba brati na način, da so ta vprašanja izredno polarizirana, gre za črno-bel pogled, ko dve strani navijata vsaka za svoj prav, resnica pa je po navadi nekje vmes," je navedbe raziskave komentiral Oražen.

Zakaj mladi začnejo kaditi?
Zaradi pritiska vrstnikov, zaradi zgleda v družini, povedo, da so živčni zaradi pritiskov v šoli itd., nihče ne začne kaditi, ker na polici vidi lepo škatlico, je na ugotovitve ankete med mladimi opozorila Brezovar Goljarjeva.

V blagovne znamke je bilo vloženo velikansko bogastvo, zato bo industrija ob potencialni izgubi znamk gotovo zahtevala odškodnino. Blagovne znamke tobačne industrije pa so po predvidevanjih direktorice Tobačne Ljubljana le začetek in prva žrtev, logično nadaljevanje so potem tudi druge škodljive snovi, naj si bo to sladkor, alkohol, mastna hrana itd. Ministrstvo za zdravje se na njihove pozive, da bi pojasnilo svoja stališča, ne odziva, je še opozorila.

Osredotočati bi se morali na prepoved prodaje mladoletnim, sprejeti bi morali obvezno kazanje dokumentov pri nakupu cigaret, je predlagala.