V sedmi epizodi tretje sezone dokumentarno igranega podkasta o spolnosti Evolucija užitka, ki ga pripravljajo v izobraževalnem uredništvu Prvega, ustvarjalke in ustvarjalci na dramatiziranem primeru raziskujejo podtikanje mamil in spolno nasilje v Sloveniji. Špela je šla na zabavo, ob zori pa se je samo v spodnjicah zbudila v parku. Ne spomni se ničesar. Na pomoč ji priskoči prijatelj Valter, ki jo pride iskat, jo odpelje v dežurno lekarno po nujno kontracepcijo in nato domov, kjer jo tolaži in ji predlaga, da skupaj, še isti dan, dogodek prijavita policiji. Špela se strinja.

Kot je pokazala raziskava, ki so jo pred desetletjem opravili na študentski populaciji, rezultate pa predstavili v knjigi Intimni življenjski stili študentk in študentov v Sloveniji, se več kot polovica oseb z izkušnjo spolnega nasilja ali posilstva po takšnem travmatičnem dogodku obrne na nekoga, ki jim je blizu. Redko se obrnejo na društva, ki pomagajo žrtvam nasilja (1,9 %), zdravnici oziroma zdravniku (3,7 %) ali na policijo (6,1 %). Drugi pa takšno neprijetno izkušnjo verjetno zadržijo zase. Večina spolnega nasilja tako ostane neprijavljenega; kot razkrivajo podatki, pa polovica žrtev o takšnih travmatičnih izkušnjah težko spregovori celo z ljudmi, ki jim najbolj zaupa.

Profesorica doktorica Tina Kogovšek s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani razlaga, da so v omenjeni raziskavi odkrivali tudi pogostost spolnega nadlegovanja, prisile k spolnim aktivnostim in posilstev. V študentski populaciji je tega po njenih besedah relativno veliko. "Še posebej med ženskami, skoraj 40 odstotkov študentk je poročalo o neki obliki spolnega nadlegovanja. Med študenti je bilo takih nekaj čez 9 odstotkov. Raziskovali smo tudi, koliko jih je bilo prisiljenih v spolne aktivnosti, ki jih niso želeli. Takih je bilo nekaj čez 2 odstotka študentov in skoraj 10 odstotkov študentk." Kot pojasnjuje, so v raziskavi merili tudi, ali so bile študentke in študenti žrtev posilstva, vendar je veliko vprašanih to vprašanje popolnoma izpustilo ali izbralo odgovor, da ne želijo odgovoriti. "Jaz mislim, da bi to morali raziskati ne samo s kvantitativnimi metodami, s katerimi dobimo vpogled v pogostost dogajanja v populaciji, temveč tudi s kvalitativnimi metodami, da bi ugotovili, kakšen je kontekst tako skrajnega vedenja."

Podtikanje je kaznivo dejanje
Podtikanje se res dogaja, to ni neki mit, s katerim mame strašijo svoje hčerke. Psihoterapevtka Mina Paš je pri organizaciji DrogArt že vrsto let dejavna na področju mamil. Razlaga, da so se s podtikanjem mamil v manjšem obsegu srečevali že ves čas. Vendar še nikoli v takšnem obsegu kot zdaj. Kot pojasnjuje, se podtikanje dogaja v različnih kontekstih, "ko recimo drogo nekdo podtakne z namenom zlorabiti ali hudo oškodovati človeka. Ali pa slučajno, kadar po prostoru kroži steklenica z GHB, pa nekdo ne ve, da je v pijači GHB in zato se predozira. Lahko pa se podtika tudi za foro, kot pač mladi radi naredijo. Ampak to ni šala, to so hude, hude stvari. Človek lahko tudi zares umre. Res se ne sme zafrkavati s tem," opozarja psihoterapevtka Paš in razlaga, da je GHB oziroma njegov močnejši derivat GBL trenutno najnevarnejše mamilo v našem prostoru. "Raba tega mamila je zelo popularna, saj gre za mamilo, ki je lahko dostopno in izjemno poceni. Ljudje jo uporabljajo kot nadomestek za alkohol in veliko ljudi jo uporablja namensko, vendar se predoziranje se lahko zgodi ob majhni nepazljivosti, če oseba vzame prevelik odmerek ali nov odmerek prekmalu." Mina Paš razlaga, da so predoziranja zelo tvegana, saj lahko pride do nezavesti, kome, do upočasnitve dihanja in nato do zastoja dihanja in do smrti. "To je zelo nevarno mamilo, zato je treba biti previden. Tudi ljudje, ki to mamilo jemljejo z namenom, morajo res paziti, saj so bile tudi pri nas že hude posledice predoziranj." GHB oziroma GBL je izjemno zasvojljiv, prenehanje jemanja pa lahko v najslabšem primeru povzroči celo delirij s smrtnim izidom.

V jedru postopka odkrivanja spolnega nasilja je soglasje
Špela pravi, da verjetno ne bi šla na policijo, če ji ne bi izginila denarnica z vsemi dokumenti in bančno kartico. Ko je na policiji začela razlagati, da se ne spomni, kako je prišla v park in kaj se je dogajalo, je začela jokati in se ni mogla ustaviti. Na policiji so se zanjo zelo zavzeli, bili so sočutni, nihče je ni obsojal ali ji kaj očital. Spomnimo, da smo lani dobili redefinicijo kaznivega dejanja spolnega napada in posilstva po modelu "samo ja pomeni ja". Kristina Krajnc z Inštituta 8. marec poudarja, da se s to spremembo za večino ljudi ni spremenilo nič, "ker imamo v zdravih odnosih konsenzualne spolne odnose. Spremenilo pa se je za žrtve posilstva, za osebe, ki recimo otrpnejo, ne morejo reči ne ali pa se ne morejo upirati." Takrat je v jedru samega postopka odkrivanja, ali je res prišlo do nekega spolnega nasilja to, "a je oseba s tem soglašala, a je rekla ja". Povsem jasno je, da soglasja ne more dati oseba, ki je preveč pod vplivom alkohola, omamljena ali celo nezavestna. Seks s tako osebo je posilstvo. "Če sam pri sebi nisi prepričan, ali druga oseba soglaša, ali je za, si se dolžan o tem prepričati. Ko rečemo ali nakažemo, da smo za, ne pomeni, da smo privolili v čisto vsa spolna ravnanja," pojasnjuje Kristina Krajnc in poudarja, da je treba pridobiti soglasje za konkretne spolne prakse v konkretni situaciji.

Posebna raziskovalca Eva in Luka, ki ju interpretirata igralca Manca Dorrer in Domen Valič, v novi epizodi Evolucije užitka torej odkrivata podtikanje mamil, spolno nasilje, posilstvo, razlagata, kaj pomeni soglasje, kaj določa model "samo ja pomeni ja", na katerem temelji nova kazenska zakonodaja, in kako bi tabuizacijo spolnosti in nasilja lahko presegli s sistematičnim in celovitim izobraževanjem.

Na podkast Evolucija užitka se lahko brezplačno naročite v svoji aplikaciji za podkaste, podkast seveda najdete tudi na naši spletni strani in v multimedijski knjižnici RTV365. Na evolucijauzitka@rtvslo.si lahko pišete in razkrijete, kaj vas zanima ali pa poveste svojo zgodbo.