Njihova raziskava je namreč pokazala, da ljudje iz socialno in ekonomsko šibkejših slojev zdravim prehranskim izbiram posvečajo premalo pozornosti, in sicer zato, ker so manj priporočena živila pogosto cenovno ugodnejša, delno pa tudi zaradi premajhnega poznavanja zdrave prehrane. Vendar na inštitutu menijo, da je dostop do kakovostne hrane, ki si jo ljudje cenovno lahko privoščijo, večjega pomena kot samo izobraževanje o pomenu prehrane za zdravje.

Težava zlasti s sadjem in zelenjavo
Vida Fajdiga Turk z IVZ-ja tako opozarja, da je skrb vzbujajoče predvsem, da sta se v zadnjem obdobju občutno podražila tudi zelenjava in sadje. Prav vsakodnevno uživanje sadja in zelenjave v priporočenih količinah zagotavlja zadostno preskrbljenost z nekaterimi življenjsko pomembnimi hranili, omogoča vzdrževanje priporočene telesne teže ter zmanjšuje tveganje za nekatere kronične nenalezljive bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen tipa II., nekatere vrste raka, navaja.

Inštitut pozval k sistemskim ukrepom
Pomembna cilja javnega zdravja sta zato razpoložljivost in cenovna dostopnost zdrave in hranilno bogate hrane, saj učinki nezdrave prehrane pomembno vplivajo na zdravje celotne populacije, še zlasti pa na zdravje socialno ter ekonomsko šibkih slojev. Zato bi bilo treba razmisliti o sistemskih ukrepih, ki bi najbolj ogroženim skupinam zagotovili dostop tako do kakovostnega sadja in zelenjave kot do kakovostnih beljakovinskih živil, navajajo na IVZ-ju.

Menijo tudi, da je smiselno spodbujati lokalno pridelavo hrane na ravni države in samooskrbo gospodinjstev.