Si predstavljate, da stojite v vrsti na blagajni in ne morete izvleči denarja iz denarnice? Da si ne morete zapeti gumbov, umiti zob ali nesti vilice v usta? Parkinsonova bolezen prizadene več kot 6 milijonov ljudi po vsem svetu. V Sloveniji se s to drugo najpogostejšo nevrodegenerativno bolezen možganov spopada 7000 ljudi, v naslednjih petih letih pa bo to število naraslo še za 1000 predvidevajo zdravniki.

Nas čaka epidemija nevrodegenerativnih bolezni?
Po mnenju predstojnika KOBŽ UKCLj prof. dr. Zvezdana Pirtoška je Evropa pred hudim spoznanjem, da jo čaka epidemija nevrodegenerativnih bolezni možganov. V Evropi približno 40 odstotkov zdravstvenih stroškov predstavljajo bolezni možganov, družba pa v te bolezni skozi oskrbo in raziskovanje vrača le kakšnih 10 odstotkov. Če bi želeli doseči standard, ki ga imajo srčno-žilne ali onkološke bolezni, bi morali že danes vložiti v primeru srčnih bolezni 15-krat več sredstev, v primeru onkoloških pa kar 30-krat več sredstev za to, da bi imeli enake možnosti zdravljenja in raziskovanja nevrodegenerativnih bolezni možganov.

V Sloveniji smo bili na področju zdravljenja parkinsonizma med najboljšimi. Evropska zveza za parkinsonizem je ljubljanskemu centru podelila naziv enega najlepših modelov timske obravnave bolnika, bili smo tudi tretji učni center za izobraževanje nevrologov, žal pa se razmere močno poslabšujejo. Danes se več kot 50-odstotno s parkinsonizmom ukvarjajo le trije zdravniki. To seveda povečuje čakalne dobe kontrolnih pregledov, ki so pri tej bolezni pogosteje nujnejši od prvega pregleda. Dejstvo je, da je v Sloveniji za to področje premalo specializiranih nevrologov, ki bi lahko bolnikom omogočili kakovostno oskrbo, za kakršno so usposobljeni.

Bolezni ne moremo ustaviti
Parkinsonova bolezen je huda bolezen, ki je ne moremo ustaviti, lahko pa jo leta uspešno zdravimo, zato si društvo Trepetlika prizadeva, da bi se tudi v Sloveniji izvajala svetovna deklaracija o parkinsonovi bolezni, ki zahteva, da ima vsak bolnik pravico do dostopa do zdravnika specialista za parkinsonovo bolezen, pravico do neprekinjenega zdravljenja, do podporne terapije, pravočasne in prave diagnoze in pravico do sodelovanja pri zdravljenju pri bolezni. Zato pa bi poleg zagotavljanja večjega števila zdravnikov in specializiranih medicinskih sester morali vsem bolnikom po Sloveniji omogočiti še logopeda, fizioterapevta, delovnega terapevta in strokovnjaka za prehrano. Poleg tega za slovenske bolnike država ne predvideva zdraviliške rehabilitacije, čeprav po svetu ugotavljajo, da lahko tovrstna rehabilitacija upočasni in morda celo malo povrne zdravje bolnikom.